Četrtek, 2. julij 2020, ob 17. uri
aksioma.org/sl/streaming

Kakšne učinke bo potencialna množična implementacija umetne splošne inteligence imela na družbo?
Régine Debatty se pogovarja z nagrajeno režiserko Tonje Hessen Schei o dokumentarnem filmu iHuman, ki raziskuje superpametne stroje, družbeni nadzor, pomanjkanje transparentnosti pri sprejemanju odločitev in možno regulacijo.

Posebni gostje: Pika Šarf, Marko Grobelnik, Boris Cergol

Ponedeljek, 29. junij 2020, ob 17. uri
aksioma.org/sl/streaming

Po klasičnih teorijah naj bi vrednost izvirala iz človeškega dela, denar pa naj bi predstavljal to vrednost. Čeprav so te teorije postale zastarele, med drugim tudi zaradi subjektivacije vrednosti, ki je odprla vrata naracijam financializacije, pa ideja, da bi vrednost morala biti objektivno povezana s fazami svoje produkcije, vztraja v naših ekonomskih imaginarijih. Ne glede na to, ali je bilo delo »prva cena, izvorna kupnina, ki je bila plačana za vse stvari,« ali pa je bila njegova vrednost indeksirana glede na dobiček, pridobljen iz njega, posledice česar lahko jasneje kot kadarkoli prej vidimo v primeru plač ‘kritičnih delavcev’, produkcija vrednosti z ozirom na delo še vedno ostaja eno najbolj perečih vprašanj digitalne evolucije.

Zanimivo je imeti v mislih, da delo v Zahodni Evropi relativno dolgo ni bilo družbeno cenjeno, in sicer nekje do 18. stoletja, ga je pa potem v veliki meri poveličeval nastajajoči moderni izobraževalni sistem 19. stoletja. Kot dejavnost, ki je bila od antike naprej tradicionalno podcenjena oziroma včasih celo deležna obsodb, je bilo delo zoperstavljeno duhovnemu smislu življenja (in dejansko tudi vojaškim dejavnostim). Ljudje naj bi samoizpolnitev našli z otium (meditacijo, refleksijo, poezijo, politiko itn.) ali vojno, ne pa z njegovo negacijo, negotium (trgovino, poslom itn.).

Po stoletjih neposrednega izkoriščanja delavcev je bilo 20. stoletje priča zlitju otium in negotium v novo ekonomijo znanja, ki je presežno vrednost ekstrahirala iz intelektualnega in kulturnega dela. To, kar nekateri vidijo kot pot do nekakšnega »dotCommunism (spletnega komunizma)«, je žal večinoma vodilo do mišljenja, da so podatki nova nafta. Situacija in zgodovina, ki sta ga proizvedli, sta seveda bolj kompleksni in to, kar Martín Nadal in Cesar Escudero Andaluz predlagata s projektom Ekonomija, znanje in nadzorovanje v kriptocenu, je poskus, da bi ju mapirala skozi prizmo množičnega zanimanja za kriptografijo. 

Ne le da je ekstrakcija podatkov s pretvorbo otium v negotium spremenila čisto vsakega uporabnika v nehotenega delavca, pač pa tudi močno škodi zmožnosti koncentracije, in to do te mere, da resno zmanjšuje našo sposobnost ohranjanja pozornosti. To vprašanje naslavlja Ishtar Gate, platforma mikro ekonomije v umetnosti, ki temelji na veriženju blokov in jo je pisateljica in vizualna teoretičarka Penny Rafferty skupaj z Nascent zasnovala tako, da nagradi branje kritične vsebine in njen komentar z žetoni, ki so zamenljivi v resničnem življenju. Sašo Sedlaček naredi korak naprej v tej vrnitvi k cenjenju otium, ko nekatere tehnologije ekstrakcije podatkov – kot je ocena položaja telesa v realnem času – obrne proti njim samim in omogoči uporabnikom njegove platforme Oblomo, da s stanjem pri miru rudarijo kripto valute, produkt teh fizično nedejavnih trenutkov pa zamenjajo za delovno silo drugih ljudi, ki so pripravljeni pokositi trato ali oprati avto, denimo. In kaj če bi v tej dobi vedno bolj razširjene avtomatizacije lahko ocenili mehanično delovno silo in jo prenesli prek valute? Haket, ki ga je zasnoval kolektiv Telekommunisten in ki klasično teorijo vrednosti dela vstavi v racionalno digitalno kripto valuto, je mišljen kot kritika arhitekture bitcoina in način, da o njem ponovno razmislimo kot o stabilni valuti, ki je posledično uporabna kot valuta.

Ponedeljek, 22. junij 2020, ob 17. uri
aksioma.org/sl/streaming

Tako kot pri mnogih drugih tehnologijah se je radikalni potencial verige blokov in kriptovalut za revolucioniranje načina dela, trgovanja, sodelovanja in izmenjave zožil, ko so si glavne banke, korporacije in drugi močni interesi prisvojili ta potencial. Kaj se je spotoma zgodilo s tistimi alternativnimi prihodnostmi? In kaj s potmi, ki jih v razvoju te tehnologije nismo izbrali? Ali je bilo tako usojeno? Je bila ta tehnologija prekleta od začetka? Ta okrogla miza si prizadeva raziskati duhove in fantome alternativnih možnosti in radikalne domišljije, ki strašijo po današnji krajini eksperimentov z verigo blokov. So v dobi, ko se verige blokov uporabljajo za namene večanja korporativne moči, konsolidacijo neenakosti ali nove načine nadzora in izkoriščanja, drugačne prihodnosti verige blokov sploh mogoče?

Udeleženci okrogle mize bodo skušali obuditi politične ekonomije hekerskih inženirjev, katerih zgodbe se začnejo z zagovarjanjem »decentralizacije«, ki je izšla iz časa pred bitcoinom ter iz izkušenj šifropankovskih in hekerskih kultur ter kultur peer-to-peer omrežij. Obravnavali bodo tudi dolgo denarno zgodovino »epskih neuspehov«, v kateri so spletkarji, sanjači in sleparji skušali vzeti denarni veter iz jader ekonomskih bogov in pri tem spodleteli. Skupaj bodo pretresli nalogo ustvarjanja resnično revolucionarnega denarja, ki ne bi prinesel le redistribucije bogastva, pač pa tudi ponovno zamišljanje vrednosti. Eden od obravnavanih predlogov bo raziskovanje tega, kako bi tehnologijo veriženja blokov lahko uporabili ne za »popravilo« vrednostnih sistemov, ki temeljijo na lastnini, pač pa za zavrnitev takih sistemov v celoti. Se lahko »kripto«, namesto da bi financializiral ustvarjalne prakse in še nadalje komodificiral estetske artefakte, upre lastnini kot taki? Kako bi digitalni artefakt, ki ga ni mogoče imeti v lasti, lahko deloval na verigi blokov?

Posebni gostje: Martin Mihajlov, Miha Artnak, Marina Markežič

Ponedeljek, 15. junij 2020, ob 17. uri
aksioma.org/sl/streaming

Davčne oaze so priljubljena tema gostilniških bentenj o Drugih, tistih umazanih prascih, ki so prišli do ogromnih količin denarja s sredstvi, mrežami, orodjem in metodami, do katerih navaden zemljan nima dostopa. Na splošno se predpostavlja, da so ta finančna sredstva rezultat pranja denarja/javne korupcije/kriminalne dejavnosti (kar je pogosto res) ali pa »popolnoma zakonite in legitimne« sheme izogibanja davkom. Po zakonu je nezakonita le davčna utaja, ostalo pa so zakonite metode »unovčevanja« individualnih ugodnosti, tj. davčnih olajšav za zaupanja vredne. Javnost se na razkritja oblasti, novinarjev in drugih o milijonih v nacionalnih valutah, ki so poniknili na eksotičnih offshore lokacijah, dozdevno odziva z resignirano ugotovitvijo, da bo vse ostalo isto. To je res, vendar hkrati tudi zamegli prave posledice davčnih oaz: milijone evrov, ki nikoli ne dosežejo državnega proračuna in so pogosto rezultat transnacionalnega kriminala. Po Panamskih dokumentih, ki so stresli globalne trge leta 2016, so nekatere države udarile nazaj tako, da so vzpostavile registre dejanskih lastnikov. Vendar pa ne morejo narediti skoraj nič glede cvetoče offshore finančne industrije. Če bi to naredile, bi to bilo v nasprotju z nacionalnimi ekonomijami velikanov, kot so ZDA, kjer so nekatere zvezne države same »onshore« oaze. Pri tem je globalna javnost sama vpletena v to normalizacijo, ker je, iskreno povedano, zapleteno razmišljati o davkih in davčnih oazah, kajne? Naj vam ta okrogla miza raziskovalnih umetnikov v pogovoru z raziskovalnim novinarjem olajša stvari. RYBN.ORG vas bo peljal na intimno potovanje z The Great Offshore in vas nežno vodil skozi offshore finance na zloglasnih lokacijah, kot je Malta, da bi se lažje identificirali z Drugimi. Potem vam bo Demystification Committee pokazal, kako lahko celo postanete eden izmed Njih, če sledite napotkom njihovega Offshore raziskovalnega instrumenta za vzpostavitev lastne globalne korporativne strukture.

Posebni gostje: Maruša Babnik, Žiga Perovič, Sebastijan Peterka, Matej Zwitter

Ponedeljek, 8. junij 2020, ob 17. uri
aksioma.org/sl/streaming

V sodobnem času smo priča različnim lokalnim odrazom globalnih stanovanjskih razmer, in sicer od praznih luksuznih stanovanj v Londonu do odstranitve slumov v Istanbulu, od hipotečne krize v Španiji do predragih najemnin v Sloveniji. Te lokalne krize izvirajo iz nepremičninsko-finančnega kompleksa, ki je stanovanja spremenil v naložbeno priložnost za vedno bolj neenako koncentracijo globalnega presežnega kapitala. Komodifikacija stanovanj tako nudi dobičkonosne finančne priložnosti za višje razrede, istočasno pa prispeva k vse večji bivalni odtujitvi, stanovanjski negotovosti in razlastitvi nižjih slojev. Države k takemu razvoju niso prispevale le z deregulacijo stanovanjskega trga in privatizacijo javnih najemniških stanovanj, pač pa tudi z uporabo različnih podjetniških strategij, ki podpirajo zasebne naložbene strategije, pri tem pa omejujejo razvoj neprofitnih alternativ. Stanovanje tako ni več vir individualne ali socialne stabilnosti in varnosti, pač pa je vir stalne napetosti, konflikta in izkoriščanja. Kako se skupnosti v trenutnih razmerah finančnega plenjenja in državne oslabitve lahko združijo, da bi ustvarile druge scenarije? Kako lahko razvijemo nove mehanizme skupnostnega nadzora, ki bodo stanovanjske trge ponovno vključili v lokalne družbene odnose, stanovanje pa obravnavali kot skupnostni vir in človekovo pravico? Si lahko zamislimo drugačen sistem, ki ne bo temeljil na stanovanju kot naložbi, pač pa bo stanovanje razumel kot dom?

Posebni gostje: Maša Hawlina, Uroš Mikanovič, Maruša Nardoni

Ponedeljek, 1. junij 2020, ob 17. uri
aksioma.org/sl/streaming

Neoliberalne politike so reorganizirale osnovne vrste oskrbe, ki so prej veljale za temeljne kamne demokratičnega življenja – zdravstvo, stanovanje, dostop do znanja, pravico do azila, svobodo gibanja, socialno podporo itn., in jih spremenile v orodje za nadzorovanje, izločanje in kaznovanje najranljivejših, pri tem pa družinsko celico na novo opredelile kot edino nosilko odgovornosti za odvisne člane. V luči teh procesov se je pojavil naraščajoč val iniciativ, ki prevprašujejo politični in ekonomski okvir skrbstva in eksperimentirajo z njegovo kolektivno reorganizacijo. Na tej okrogli mizi bo Tomislav Medak predstavil raziskovalni projekt Pirate Care, ki združuje različne samoorganizirane skrbstvene prakse, ki trenutno nasprotujejo kriminalizaciji solidarnosti in naznanjajo modele za ustvarjanje skupnostne skrbstvene infrastrukture. Cassie Thornton iz Feminist Economics Department (FED) bo predstavila Hologram, triosebni sistem za spremljanje zdravja in diagnosticiranje, ki se izvaja s kavčev po vsem svetu prek telefona in z veliko ljudmi zato, da bi proizvedli tridimenzionalno podobo fizičnega, psihičnega in družbenega zdravja vsakega udeleženca. Ta sistem temelji na enem izmed brezplačnih, eksperimentalnih skrbstvenih modelov, ki so jih razvili zdravstveni delavci na družbenosolidarnih klinikah v Grčiji na vrhuncu finančne in begunske krize. Maddalena Fragnito bo predstavila izkušnjo Soprasotto, vrtca, ki ga v Milanu od leta 2013 vodijo starši sami. Razpravljala bo o konceptu »ustvarjanja skupnostnega skrbstva« tako, da bo njegove specifike primerjala s tržno usmerjenim »tehno-solucionističnim« zaupanjem v digitalne tehnologije, da bi družbi pomagala nasloviti reorganizacijo skrbstvenih potreb.

Posebne gostje: Majda Hrženjak, Lea Aymard, Maja Ivačič

Ponedeljek, 25. maj 2020, ob 17. uri
aksioma.org/sl/streaming

Denis ‘Jaromil’ Roio je v pogovoru z Domnom Savičem (Državljan D) poudaril, da je tehnologija le sredstvo – govoriti moramo o težavah in rešitvah. Pri gradnji aplikacij se je treba vprašati, ali jih gradimo zato, da bi mi razumeli bolje posameznike in družbo, ali zato, da bi nas aplikacije bolje razumele. Poleg decentraliziranih aplikacij za sledenje posameznikom smo se posvetili tudi sistemom vzajemnega kreditiranja, ki so po pričevanjih (vsaj) iz Italije, od koder se je oglasil Jaromil, morda bolj učinkovite tehnološke rešitve od sistemov za sledenje okuženim posameznikom.

Posebni gostje: Anja Blaj, Andraž Tori, Maja Založnik

Ponedeljek, 18. maj 2020, ob 17. uri
aksioma.org/sl/streaming

Trenutna kriza, ko vlade prosijo tehnološka podjetja za pomoč, je osvetlila velikansko privlačnost ideologije tehnološkega solucionizma. Toda kakšna je njena politika? In kako je povezana z drugo prevladujočo ideologijo v današnjem času, tj. z neoliberalizmom? V predavanju se bo Evgeny Morozov poglobil v politične učinke tehnološkega solucionizma, ocenil njegovo mesto v današnjem globalnem kapitalizmu in predlagal možno postsolucionistično politiko.

Posebni gostje: Sandra Bašić Hrvatin, Valerija Korošec, Nejc Slukan

Ponedeljek, 11. maj 2020, ob 17. uri
aksioma.org/sl/streaming

Spomladi leta 2019 je po Franciji zaokrožila umetelna nova beseda – kolapsologija. Kaj bi to pomenilo leto kasneje? Kolaps določenih vidikov globalnih financ, logistike in  proizvodnje ravno v pravem času je bil napovedan veliko prej, toda po le nekaj tednih korona krize je še prezgodaj reči, kateri vidiki globalnega finančnega sistema so končali na smetišču zgodovine. Vodilne nacionalne države zdaj preučujejo digitalne valute kot možno orodje za postpandemsko stimulacijo (ali varčevanje). Kako so prejšnji predlogi za univerzalni temeljni dohodek povezani z nenadnim pojavom helikopterskega denarja v nekaterih državah? Ali so keynesijanski monetarni predlogi za podporo zahodnih gospodarstev znak konca neoliberalne hegemonije? Je kvaziprepoved gotovine med korona krizo znak prihoda brezgotovinske družbe?

Posebni gostje: Iztok Hočevar, Tjaša Pureber, Vuk Ćosić in Rok Kranjc