Tao G. Vrhovec Sambolec
0.004 Hz

Razstava
19. avgust–18. september 2020

Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

0.004 Hz raziskuje dogodek, ki izvira iz spora med Srbijo in Kosovom in ki je leta 2018 več mesecev skoraj neopazno zaznamoval vsakdanje življenje na območju 25 evropskih držav. Zaradi zapletenih in nerazrešenih političnih odnosov med Kosovom, Srbijo in srbsko manjšino na Kosovu je med januarjem in marcem 2018 v regiji prišlo do primanjkljaja električne energije. To je povzročilo, da se je povprečna frekvenca električnega toka v celotnem evropskem kontinentalnem omrežju (od Istanbula do Santiaga de Compostela in od Rima do Københavna) znižala s 50 na 49.996 Hz. Zaradi padca frekvence za 0.004 Hz so številne električne ure, ki merijo čas glede na frekvenco električnega omrežja, ne pa s pomočjo kvarčnih kristalov, v dveh mesecih zaostale za šest minut.

Zanimivo je, da tega ni opazil skoraj nihče.

Projekt sprejme ta dogodek kot dobrodošlo priložnost za razmislek in soočenje s časovno vrzeljo – režo, izgubo,– oziroma zamudo, ki je prekinila (merjen) tok časa. Posledica tega je nekaj, kar Sambolec poimenuje ekstatični interval: interval, ki poudari nejasne in nestabilne odnose med razumevanjem, merjenjem, predstavo in izkušnjo časovnosti. Ta vrzel hkrati tudi osvetli nevidno, nenamerno in nepričakovano »povezljivost v senci«, ki jo omogoča celinski prenosni električni sistem, in sicer med oddaljenimi ljudmi, kraji in kulturami ter med političnimi sferami in vsakdanjim življenjem.

Kako skupno omrežje povezuje politične institucije na Balkanu s kuhinjami in spalnicami na Danskem?
Kako to vpliva na sodobno človeško stanje, razmere in odnose med izkušnjo, dejanskostjo, razdaljo in vidnostjo?
Na kakšen način (pre)oblikuje pojem teritorialnosti, avtonomije in državnosti?
In kaj so potencialni odnosi med tem dogodkom in poetičnimi, filozofskimi in umetniškimi izrazi neulovljivega, efemernega in nezaznavnega?

Postavitev vsebuje zvok, graf, ki prikazuje odklon povprečne frekvence električnega toka v evropskem kontinentalnem omrežju med januarjem in marcem 2018, in publikacijo v časopisnem formatu. Zvok vsebuje dve frekvenci: 50 in 49.996 Hz. Ozvočeni sta prek subwooferjev in transducerjev, ki so pritrjeni na membrano tupana. Ta boben je različica tradicionalnega turškega bobna Davul. Albanci ga imenujejo Tupana, srbsko ime zanj pa je Tapan.

Publikacija je izbor večinoma najdenih odlomkov, ki kažejo na potencial znotraj ekstatičnega intervala, ki so zanj bistveni ali pa se ga le dotikajo. Uradna obvestila in novinarska poročila o opisanem odklonu frekvence in njegove interpretacije so postavljeni ob artikulacije ekstatičnega intervala v literaturi, umetnosti, teoriji, filozofiji in znanosti. Zadnje med drugimi vsebujejo odlomke pisk in piscev, kot so: Karen Barad, Gertrude Stein, Marshall McLuhan, Theresa Hak Kyung Cha, Brian Massumi, Adriana Cavarero, Marcel Duchamp, Mladen Dolar in Simone de Beauvoir.

AVTOR

Tao G. Vrhovec Sambolec (SI/NL) je umetnik in raziskovalec, ki se v svoji praksi osredotoča na zvok, nove medije, interakcijo v realnem času in na vprašanja sodobne mediacije v odnosu do občutka (telesne) prisotnosti. Njegovi nedavni projekti vsebujejo prostorske in zvočne instalacije, dogodke in intervencije, kjer (ne)posredovani zvočni dogodki delujejo kot osrednji element, ki afektivno vzbujajo človeško telesno prisotnost, hkrati pa oznanjajo fizično odsotnost telesa. Tovrstna izkustvena umetniška dela, ki obiskovalce nagovarjajo skozi zvok, taktilnost, kinetično gibanje in vibracije, so namenjena prevpraševanju čutne zaznave telesne prisotnost onkraj neposredne bližine in vidnosti, ter kako lahko iz teh re-artikulacij prisotnosti vzniknejo nove poetike.

Njegova dela so bila predstavljena v različnih mednarodnih muzejih, galerijah, projektnih prostorih in bienalih ter na festivalih sodobne umetnosti.

Na Univerzi v Bergenu na Norveškem je zaključil doktorat iz umetniškega raziskovanja (Artistic Research) prejel pa je tudi norveško umetniško raziskovalno štipendijo (2013–2016). Trenutno prejema štipendijo nizozemske Mondrianove fundacije za uveljavljene umetnike (2018–2022). Leta 2017 se je udeležil Raziskovalnega paviljona na 57. beneškem bienalu. Njegovo delo je leta 2010 prejelo nagrado na festivalu Ars Electronica v Linzu.

Leta 2018 je postal član umetniškega odbora puntWG Project Space v Amsterdamu in član umetniškega odbora DNK – Amsterdam, serije koncertov eksperimentalne sodobne glasbe in zvočnih umetnosti, prireditev, predavanj in razstav. Istega leta je z umetnikom Sascho Pohlejem soustanovil in soorganiziral Home Sequence – vsakoletno razstavo, ki se odvija v domovih amsterdamskih umetnikov.

www.realitysoundtrack.org
www.homesequence.net