DISNOVATION.ORG
Sistem za podporo življenju
Razstava
20. april–20. maj 2022
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
Del programa Taktike & praksa #12: Novi ekstraktivizem
Naš odnos z družbo, svetom in biosfero se pogosto opisuje z metaforami iz ekonomije, ki vsebuje specifična razumevanja vrednosti. Ko gre za biosfero, danes prevladujoče ekonomske konvencije ne morejo prepoznati intrinzične vrednosti ekosistemov, od katerih je odvisno vse življenje. V kulturah, ki jih predoločajo ekonomski koncepti, ostanemo brez primernih diskurzivnih instrumentov, da bi družbeno ali politično obravnavali pomembnost dela, ki ga opravi biosfera.
Eksperiment Sistema za podporo življenju sestoji iz enega kvadratnega metra pšenice, ki se umetno prideluje v zaprtem okolju. Vsi vnosi, kot so voda, svetloba, toplota in hranila, se merijo in javno prikazujejo. Ta kvadratni meter velika enota Sistema za podporo življenju je zmožna priskrbeti enodnevno kalorično prehrano za potrebe enega odraslega človeka vsake štiri mesece. Da bi posameznega odraslega človeka hranili vse leto, bi potrebovali približno sto takih enot, ki bi delovale hkrati. Ta postopek naredi otipljive rede velikosti materialnih in energijskih tokov, ki so potrebni za reprodukcijo človeških prehranskih potreb v zaprtih ali umetnih okoljih za razliko od zunanjega kmetijstva na ornem zemljišču. Ta eksperiment z gojiščem v zaprtem prostoru je protiprimer, ki pokaže na obsežnost ekosistemskih prispevkov, vključenih v konvencionalno kmetijstvo, ki kljubujejo konvencionalnemu ekonomskemu redukcionizmu.
Ta eksperiment s poskusom, da bi v zaprtem okolju gojili osnovno živilo, kakršno je pšenica, ki je zgodovinsko nudilo največji delež potrebnega zaužitja kalorij za ljudi v Evropi, nudi občutek obsega ekosistemskih prispevkov, ki so v okviru trenutnih ekonomskih konvencij slabo prepoznani. Empirične »ocene dejanskih stroškov«, pridobljene prek tega eksperimenta v zaprtem prostoru, se gibljejo okoli 200 evrov na kilogram pšenice, kar je ekstravaganten strošek v primerjavi s trenutno tržno ceno 15 centov na kilogram. Čeprav za določene rastline lahko uporabimo hidroponiko, pa v primeru potrebne kalorične prehrane za zdaj ni ekonomsko upravičljive zamenjave za konvencionalno kmetijstvo, ki je radikalno in neločljivo zakoreninjeno v biosferi.
To eksperimentalno gojišče postavi v ospredje neizračunljive zahteve konvencionalnega kmetijstva po ekosistemskih storitvah, pri katerih pričakujemo brezplačen dostop. Po drugi strani pa morajo zaprta okolja umetno reproducirati te storitve za visoko družbeno, energijsko in ekosistemsko ceno, ki ni upravičena. Z veliko širše perspektive ta umetniški eksperiment nudi spekulativno referenco za izračun podcenjenega in čezmerno izkoriščanega »dela biosfere«. Ekosistemski procesi nudijo primarno vrednost v jedru vseh naših dnevnih interakcij v družbi.
PREDSTAVITEV
Post-rast
Cukrarna, Ljubljana
20. april 2022, ob 19. uri
Kateri ideološki, družbeni in biofizikalni dejavniki pospešujejo trenutne okoljske krize? Katera instanca je na voljo za to, da bi transformativne prakse in imaginariji na novo opredelili, kako zadovoljujemo svoje energetske in materialne potrebe, in preprečili obsežne ekosistemske zlome?
Post-rast nas vabi, da prevladujoče narative o rasti in napredku postavimo pred preizkušnjo in raziščemo radikalne implikacije različnih umetniških prototipov, kot je ekonomski model, osnovan na energiji, ki jo oddaja Sonce. To spekulativno raziskovanje nudi perspektive za odmik od pretiranega izkoriščanja fosilnih goriv, od katerega je danes v glavnem odvisna reprodukcija naših družb. Post-rast si na novo zamisli družbeni metabolizem prek razumevanja energije, ki jo ta potrebuje, in si prizadeva na novo premisliti kritično dimenzijo življenja in materialne dejavnosti biosfere, pri čemer se naslanja na ekofeminizem, staroselsko vednost, okoljsko računovodstvo in historični materializem.
Post-rast je vabilo h kolektivnemu in praktičnemu raziskovanju naše skupne prihodnosti, pri čemer bi preučili idejo rasti glede na njene številne plati in implikacije ter preizkusili meje tehnologije, politike in naših domišljij.
V sodelovanju z:
ALUO – Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani
MGML / Cukrarna
PUBLIKACIJA
Dušan Kažić v intervjuju s Clémence Seurat
Nihče ni nikoli ničesar proizvedel
PostScriptUM #42
► eBROŠURA (PDF)
► LISTAJ NA ISSUU
DELAVNICA
Zbirka orodij za post-rast (igra)
ALUO, Ljubljana
20. april 2022, od 14. do 17. ure
AVTOR
DISNOVATION.ORG, ki sta ga leta 2012 ustanovila Nicolas Maigret in Maria Roszkowska, je obenem umetniški kolektiv in mednarodna delovna skupina, ki se ukvarja s prepletanjem sodobne umetnosti, raziskav in hekanja. Umetnik in filozof Baruch Gottlieb se je kolektivu pridružil leta 2018. Skupaj razvijajo situacije motenj, razprav in špekulacij, ki postavljajo pod vprašaj prevladujoče tehno-pozitivistične ideologije, da bi spodbudili naracije post-rasti. Njihove raziskave se izražajo v instalacijah, performansih, spletnih straneh in dogodkih. Pred kratkim so souredili A Bestiary of the Anthropocene, atlas antropičnih hibridnih bitij, in The Pirate Book, antologijo o medijskem piratstvu.
Njuno delo je bilo predstavljeno v številnih umetniških centrih in na mednarodnih festivalih, kot so Center Pompidou (Pariz), Transmediale (Berlin), Muzej umetnosti in oblikovanja (New York), Palais de Tokyo (Pariz), FILE (São Paulo), ZKM (Karlsruhe), Inštitut Strelka (Moskva), ISEA (Hong Kong), Elektra (Montréal), Kitajski muzej digitalnih umetnosti (Peking), konferenca Chaos Computer Congress (Hamburg) in drugi. Njihovo delo je bilo predstavljeno v revijah Forbes, Vice, Wired, Motherboard, Libération, Die Zeit, Arte TV, Next Nature, Hyperallergic, Le Temps, Neural.it, Digicult, Gizmodo, Seattle Weekly, torrentfreak.com in Filmmaker Magazine.
KOLOFON
Avtor: DISNOVATION.ORG
Produkcija razstave:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2022
Za serijo:
Taktike & praksa
Finančna podpora:
Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana
Projekt Sistem za podporo življenju je produciral iMAL (BE) v koprodukciji z la Biennale Chroniques (FR).