Vmesnost: inteligenca materialov na nanoravni

»Vmesniki« niso abstraktne, dvodimenzionalne površine, temveč materialna področja, na katerih telesa gradijo kompleksna omrežja relacij. Čeprav v razmišljanju o telesih (umetnih ali naravnih, človeških ali nečloveških) pogosto predpostavljamo, da posedujejo »esence« ali inherentne lastnosti, Laura Tripaldi meni, da je delovalnost teles – ontološko, kognitivno in politično – lastnost vmesnikov, katero oni sami zgradijo znotraj širših materialnih sistemov, ki se raztezajo čez različne ravni.

V tem kontekstu italijanska pisateljica ter neodvisna raziskovalka izpostavlja sposobnost razširjanja in preoblikovanja vmesnikov, ki nanotehnologiji omogoča, da ustvarja vse bolj inteligentne in delovalne nežive materialne sisteme. Ti sistemi kljubujejo konvencionalnim pojmovanjem inteligence, saj izkazujejo zmožnost prilagajanja okolju, zaznavanja različnih dražljajev ter reševanja kompleksnih problemov.

Med vsakdanje tehnologije, ki s pomočjo »inteligence nanomaterialov« odpirajo tehnološki vmesnik med notranjostjo biološkega telesa ter politično dimenzijo pospoljenega telesa, sodi tudi sodobni test nosečnosti. Prav to je razlog, da avtorica raziskuje zgodovinske in znanstvene vidike testa nosečnosti kot konkretnega primera pomena vmesnikov v trenutni diskusiji okoli nečloveške delovalnosti.

Vse fotografije: Miha Fras / Aksioma