Vid Koprivšek
Swarm Entry

Kurator
Domen Ograjenšek

Razstava
8. november–8. december 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

Enostavni osebki kažejo kompleksno vedênje. Čebela na poti do panja pripravi svojo čutno izkustvo, da ga bo lahko razširila med druge. Utrip kril, zasuk telesa, najprej v smeri urinega kazalca, nato v obratni smeri. Kulturi je lastna zmožnost postati del načrta.

Druge čebele se zberejo in opazujejo. Ples čebeli omogoči pridobitev ciljev bodočih poti, izvajanje nadzora območja in delitev svojih ugotovitev; vse to s števno natančnostjo. Tu gre za splošno odzivnost, ki predhodi zavestnemu načrtovanju. Samoorganizacija nastane s pomočjo senzomotorične izmenjave in zaznavanja feromonov. Naključja in napake se množijo, dokler iz njih ne vznikne struktura.

V trenutku, ko razsežnost okolja preseže osebkove zmožnosti dojemanja, se roj kolektivno poda v vrvež življenja. Swarm Entry je odraz tega podviga.

Swarm Entry se pridruži strateški radosti plesa, gibanju samoorganizacije in načel, ki iz kaosa izluščijo strukturo. Je predvsem headspace, ki gibanje teles združuje z gibanjem informacijskih delcev ter njim lastnih miselnih procesov, s čimer se odcepi od intuitivnega pojmovanja uma kot individualiziranega zamejenega območja. Znotraj njega enostavni osebki izvajajo kompleksne manevre in naloge. Naše senzomotorične veščine se odzovejo pred slehernim zavestnim načrtovanjem. Refleksni gibi sami postanejo strategije in načrti. Doživetja avtomatizirana, razširjajoča kolektivni domet.

Cena: 4€

PostScript^UM #48

Asia Bazdyrieva
Mikro, Mezo, Makro

Vse od eskalacije ruske invazije na Ukrajino 24. februarja 2022 je Asia Bazdyrieva, ki se je preselila v Nemčijo, kjer se družbenopolitična realnost zdi vse bolj nestanovitna, večkrat prečkala mejo med svojo domovino, ki je v vojni, in mirnimi zahodnimi državami. Iz prve roke je izkusila, da ta razmejitev proizvede dva svetova: svet občutenja bolečine in svet preprečevanja bolečine za vsako ceno. Ukrajina se je s svojim odporom postavila na zemljevid: pred invazijo so bili njeni teritoriji upodobljeni in zamišljeni kot območje neusahljivih virov, ki bi lahko nahranilo ves svet; po invaziji pa je strah pred motnjami proizvedel čustveno stanje, enako tistemu, ki so ga proizvedle podnebne spremembe – strah, da se bo običajni življenjski slog kmalu končal. Problematična, a prikladna ločitev podnebnih in vojnih diskurzov in narativov na Zahodu se izkaže za nevzdržno.

SI | 14.8 x 21 cm | 22 strani | barvni tisk | mehka platnica | 2023
ISBN 978-961-7173-38-3 (Tiskana)
ISBN 978-961-7173-37-6 (Digitalna)

Povezani dogodek: Taktike & praksa #14: Merilo

Ema Maznik Antić & Maks Bricelj
Hi-Res Prints for Burial T-shirts

Kurator
Domen Ograjenšek

Razstava
11. oktober–3. november 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

V kotu lesene barake so se ose zbrale že drugič, prekinile svoj let zavoljo skrivnega zbora. Tam tvorijo vzorce, ki se vsako toliko spremenijo, morda v intervalih. Osemkotnik se razstavi in znova sestavi v trikotnik, ta pa se spremeni v krog, čigar črta zavijuga kot sinusoida, nakar se ustali v šestkotnik.

Slednji ne obtiči zavoljo mirovanja, temveč zaradi zapletene okamenelosti uma. Kam pobegniti, ko ob tvoje skromno zavetišče s silo medvedke, ki je pravkar izgubila mladička, tolče zunanjost? Tiste mladiče bi bilo težko zamenjati za tvoj običajni ulov, a si kljub temu pritisnil_a na petelina. Vse, kar se dogodi, je, kot kaže, kazen za to ali ono – najsibo za greh ali lahkomiselno napako. Kljub temu ne kažeš prav dosti krivde, niti obžalovanja. Kesanje bi bilo radoživo. Toplo bi ga sprejel_a, a nič ne kaže, da prihaja. Investicija bi bila prevelika za tvojo mentalno gospodarstvo. Les zaudarja.

Morda si polil_a nekaj laka, ki je pronical skozi lesena tla. Drži te v primežu. Bližje te vabi. Zvija ti vrat, ko k reži med deskama prisloniš uho, da bi prepoznal_a nejasno cvrčanje: poka in prasketa; zvok prihaja od temeljev pod teboj. Lahko bi bil tinitus. Nikoli nisi bil_a dober_ra strelec_ka. Negotovost te kljub temu ne vznemirja. 

Razstava domišljiji ne pušča kaj dosti prostora. V tistem, ki ji ga le dodeli, pa jo vzame za talko. Imerzija je uporabljena kot izposojen pojem. Čudežni spektakel ji je odvzet, s čimer postane goli vhod v tiste, ki se spuščajo vanjo. Osamela lesena konstrukcija, prekrita z zategnjenimi usnjenimi trakovi ter raztreščenimi risbami, šifrira izkušnjo puhlosti, ki se odreče pripovedovanju zavoljo scen brez protagonistov_k in odvijajočih se dogodkov ter razcefra meje med predpostavljenim, fiktivnim in resničnim. Si eksperimentalni protokol, hipoteza, ki še zdaleč ni zavezujoča za okolje, v katerega vstopaš. Prostorska instalacija te ne jemlje v zakup. Če jo izzoveš, se umakne, namesto da bi se soočila s posledicami tvoje volje. In vendar ti je dovoljeno vstopiti. Še več, njen skrbno urejen inventar te toplo sprejme. Ne glede na to, koliko zahteva, zasleduje obilo razvedrila. Subjekti, ki nimajo nobenega vpliva na njeno formo ali razvoj in kljub temu preizkušajo njeno zapleteno strukturo, prispevajo k temeljem, na katerih se utegne oblikovati njen lasten čut za resnično. 

Cena: 4€

PostScriptUM #47

Anthony Downey
Neokolonialne vizije: algoritemsko nasilje in brezpilotni letalski sistemi

Kmalu po invaziji Iraka leta 2003 se je izkazalo, da improvizirana eksplozivna sredstva (IES) predstavljajo pomembno tveganje, saj bi lahko povzročila hude izgube kopenskih enot ameriške vojske in zavezniških sil. To je vodilo v še neviden obseg investicij v brezpilotne letalske sisteme in posledično v prevlado sistemov neprekinjenega nadzora na širšem območju, ki so se razširili po vsej regiji. Te prototipe hipernadzora in ciljenja so neizbežno omogočale in poganjale izboljšave na področju umetne inteligence (UI). Prizadevanja teh tehnoloških in logističnih zavezništev napovedovalne logike UI in vojaškega utemeljevanja preventivnih napadov niso usmerjena zgolj v izračunavanje tveganj in groženj, temveč v njihovo odpravljanje, še preden bi se materializirale. Na kratko, gre za okupiranje prihodnosti v imenu teritorialne in eksteritorialne nadvlade.
Anthony Downey, profesor vizualne kulture Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, v tem besedilu preuči zgodovinski kontekst in trenutno uporabo takšnih sistemov ter razišče, kako se neokolonialne projekcije oblasti vpletajo v vojaško in politično voljo okupiranja prihodnosti. Zastavi vprašanje, kaj se zgodi, ko odločitve o življenju in smrti prenesemo na mehansko izračunavanje verjetnosti, ki je zavezano vojaškim napravam preventivnega delovanja, političnim smotrom in neokolonialni logiki nadomestljivosti.

SI | 14.8 x 21 cm | 22 strani | barvno | mehka platnica | 2023
ISBN 978-961-7173-33-8 (Tiskana)
ISBN 978-961-7173-34-5 (Digitalna)

Povezani dogodek: Taktike & praksa #14: Merilo

Sanela Jahić
Pogled od nikoder

Razstava
25. januar–24. februar 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

3. marec–2. april 2023
Cukrarna, Ljubljana

V okviru Platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS

Projekt Pogled od nikoder raziskuje, kako je družbeno uporabljena UI ne le neposredno prepletena z nerazrešenimi krivicami prevladujočega družbenoekonomskega sistema, pač pa tudi dejansko omogoča prehod k avtoritarizmu, ki je prisoten v tehnološki industriji sami, v politiki različnih držav in institucij in v vzponu skrajno desnih političnih gibanj. UI utrjuje obstoječo dinamiko moči in s hierarhično kategorizacijo posameznikov spodbuja družbene delitve na osnovi izključujočih in na ideologiji temelječih kriterijev vrednosti in alokacije.

Tarče obsežnega digitalnega nadzora in algoritmične optimizacije so tipično »okolja z malo pravicami«, kjer je lažje ne upoštevati pričakovanj politične odgovornosti in transparentnosti. Kot protiakcija temu so predstavljene kolektivne prakse samoorganizacije, kjer slabši družbeni in politični položaj porodi solidarnost ne glede na razlike in onkraj modelov algoritmične vladavine. 

ELEMENTI INSTALACIJE

No to AI, Yes to a Non-fascist Apparatus (video)

Video No to AI, Yes to a Non-fascist Apparatus preučuje način, kako matematična ločevanja ‘ponavljajo trik rangiranja in razvrščanja bivajočega’ – še posebej v idejah vrednosti, večje vrednosti in manjše vrednosti – iz notranjosti sistemov, ki že omogočajo oblike izključevanja in škodovanja. Pripovedovalec je Dan McQuillan, avtor besedila tega videa, ki vsebuje animirane 3D skene dejanskih krajev odpora. Umetnik je z uporabo fotogrametrije zbral različne lokacije in umeščena pričevanja, ki jih povezuje podobnost boja za boljše družbene razmere. Od samoustvarjenega in samoupravnega socialnega centra v južnem Londonu 56a Infoshop prek struktur napetostne integritete, uporabljenih v blokadah Amazonovih skladišč, do centra neodvisne družbene in kulturne dejavnosti v Poznanju Rozbrat. Te samonikle mreže solidarnosti so oblike protimoči, ki procese ekstrakcije in izključevanja postavljajo pred preizkušnjo s perspektive, ki je v osnovi relacijska.  

1s and 0s, haves and have-nots (grafike)

Zmožnost UI, da razume družbo in jo klasificira v aktuarske kategorije tveganja, se pogosto uporablja za omejevanje dostopa določenih skupin posameznikov do posojil, subvencij, zaposlitve, zdravstvene oskrbe in lajšanja bolečin, pa tudi za preprečevanje njihovega prečkanja mednarodnih meja.

1s and 0s, Haves and Have-Nots je serija digitalnih grafik, ki ustvari skrajno standardizirano psevdomarketinško okolje in predstavi številne konkretne primere diskriminatornih in škodljivih praks, ki izvirajo iz verjetnostnih algoritmov in uporab sistemov UI.  

Workers’ Initiative: Union (video)

Amazonov poslovni model predstavlja precejšnje nazadovanje v smislu delavskih pravic. Namesto da bi podjetje uporabljalo tehnološko avtomatizacijo za izboljšavo delovnih pogojev, jo izkorišča kot sredstvo izvajanja sistematičnega in pozornega nadzora nad telesi delavcev, delom in delovnim okoljem. Skenerji in računalniki beležijo in analizirajo vsako sekundo delavčeve izmene, tako zbrani podatki pa se uporabljajo za to, da delavce silijo v doseganje storilnostne kvote, ki jo generirajo algoritmi.  

Leta 2018 je samonikli sindikat Inicjatywa Pracownicza (Delavska iniciativa) prepričal poljski Inšpektorat za delo, da je izmeril porabo energije delavcev med izmeno v skladišču. Rezultati preiskave so pokazali, da nekateri delavci porabijo dvakrat do trikrat več kalorij od zakonsko dovoljene količine. 

Amazon tudi neumorno nasprotuje vsaki organizaciji, ki jo delavci oblikujejo, da bi se borili za svoje pravice in boljše delovne pogoje. Magdo Malinowsko, ki je šest let delala v Amazonovem skladišču na Poljskem in je predstavnica Delavske iniciative, so odpustili novembra 2021, ko je Amazon skušal še bolj zatreti delavski upor na delovnem mestu. Medtem ko se bori za vrnitev na delo, še naprej sodeluje z Amazon Worker International (AWI).

Video dokumentira njeno izkušnjo organiziranja na delovnem mestu in uporabe sindikatov kot močnega orodja v boju proti korporativnemu sistemu, ki delavce obravnava kot gole številke, pritiska na njihova telesa onkraj točke izčrpanosti, potem pa jih zavrže.

Workers’ Initiative: Resistance (video)

Čeprav uveljavljeni mediji prikazujejo Amazonove delavce kot nemočne žrtve algoritemskega kapitalizma, ti dejavno organizirajo moteče kolektivne akcije znotraj skladišč, kar neposredno vpliva na dobiček podjetja.

Tisti, ki delajo v Amazonovih halah, pridobijo globoko razumevanje globalne produkcijske in distribucijske mreže podjetja, ki je odvisna od dela več kot 1,5 milijona delavcev v praktično identičnih logističnih središčih po svetu. Ker gre za skrajno standardizirano delovno okolje, imajo vsi zaposleni enake probleme in se skušajo povezati, da bi se jih lotili. Podjetje izkorišča vse možne okoliščine in zakonska neskladja v državah, kjer deluje, da bi zavrlo vsakršno kohezijo med zaposlenimi. 

Delavci se upirajo s transnacionalnim organiziranjem in izmenjavo informacij o svojih bojih in strategijah. Amazon Workers International (AWI), samonikla mreža izmenjave, podpore in solidarnosti, uporablja Amazonovo globalno verigo skladišč za izvajanje koordiniranega in razpršenega pritiska na podjetje.

Agnieszka Mróz, sindikalna organizatorka ter članica AWI in Delavske iniciative, dela v Amazonovem prvem skladišču na Poljskem vse od njegove ustanovitve leta 2014. V videu poda vpogled v izkoriščevalske prakse podjetja in delavski odpor.

Tensegrity strukture

Tensegrity strukture v temelju nasprotujejo distanciranim, hladnim, brezobzirnim mehanizmom strukturne neenakosti in ograjevanja. Bambusova stolpa, izdelana po načelu naredi sam in osnovana na sistemu izoliranih komponent v mreži stalne napetosti, omogočata gledalcem, da začutijo potencial odpora, saj se navezujeta na specifični dogodek: kraj protesta pred Amazonovimi skladišči. V akciji  Extinction Rebellion, namenjeni opozarjanju na Amazonove izkoriščevalske in okoljsko pogubne poslovne prakse in neupoštevanje delavskih pravic, te strukture delujejo kot iver v oblastnih razmerjih.

PUBLIKACIJA

Sanela Jahić – Under the Calculative Gaze

NAROČI

AVTORICA

Sanela Jahić (1980, Kranj) je leta 2008 končala študij slikarstva na ALUO v Ljubljani. V letu 2010 je kot štipendistka Ministrstva za kulturo Republike Slovenije končala podiplomski študij mednarodne smeri ”Umetnost v javnem prostoru in nove umetniške strategije” na Bauhaus Univerzi v Weimarju. Kot intermedijska umetnica gradi tehnološko podprte kinetične objekte in naprave. Njena umetniška praksa pogosto vključuje sodelovanje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo, programsko opremo in elektroniko. Živi in dela v Škofji Loki. Svoja dela je predstavila na več razstavah v Sloveniji in tujini.

Cena: 0€

Umetna inteligenca sklene zamejitev, ki so jo avtonomisti imenovali družbena tovarna, kjer kapitalistična razmerja moči dosežejo tudi najmanjše kotičke družbene reprodukcije. A že sama zmožnost posplošitve takšnih algoritemskih izkoriščanj ustvari podlago za ponovno izoblikovanje odpora iz oblik relacijskosti, ki še vedno uhajajo algoritemskemu pogledu. ― Dan McQuillan

Under the Calculative Gaze je knjižna adaptacija umetniškega projekta Sanele Jahić, ki raziskuje, kako je družbeno uporabljeno tehnološko orodje ne le neposredno prepleteno z nerazrešenimi krivicami našega trenutnega sistema, pač pa dejansko pospešuje prehod k avtoritarizmu, ki je prisoten v tehnološki industriji sami, v politiki različnih držav in institucij in v vzponu skrajno desnih političnih gibanj.

EN | 10,5 x 16,7 cm | 216 strani | barvni tisk | mehka vezava | 2022
ISBN 978-961-7173-31-4

Povezani dogodek: Pogled od nikoder

Živa Božičnik Rebec
STRATA 9.073 (kernel processing)

Kurator
Domen Ograjenšek

Razstava
30. avgust–29. september 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
Zaklonišče, Argentinski park, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

Tako kot se kovina spremeni v rjo, se tudi časovne prepreke odpovedo svoji konsistentnosti, ko so zvedene na plasti, iz katerih sestojijo tla, po katerih hodimo. Vsi znani svetovi in časovnice se neizbežno sploščijo. 

Ključna je smer navzdol, saj razstava kaže pod zemljo ter prikazana dela povezuje skozi spekulativne predore, tokove premikanja prsti ter infrastrukture ekstrakcije. Predrte plasti zemlje razkrivajo sledi opuščenih delitev ter valut neznanega izvora in merila, ostankov zaustavljene rasti, ki obdrgnejo pogled na sedanjost ter se razmnožujejo za mrežnico in živčnimi končiči opazovalcev kot topološki ugrabitelji, katerih naloga je izvesti, kar je bilo iznenada trajno zaustavljeno. Globine zakrijejo le, kar se zdi preveč nevarno ali grozeče, da bi to razpoznali samo na sebi – v polnem merilu in v definiciji, ki razodeva, četudi počasi, postopoma, razmerje med njegovo koncepcijo in zasnovo.  

S tem, ko se poda v podzemlje, razstava izkoristi razdrobljeno fenomenskost in razišče okolja, kjer svetloba ne izboljšuje pogleda, temveč ga ovira. Prekomerno izpostavljene bele lise in pogoltnjeni robovi; v temi stvari postanejo jasnejše. Tema bi vsekakor lahko bila izvorna abstrakcija, saj zasičenost čutnega sistema z vizualnimi dražljaji zmanjša na absolutni minimum. Oblike nastanejo na pragu domišljije: razcepijo kognitivni aparat ter ga združijo z njegovo presegajočo drugostjo.  

V popolni temi se obstoječe in zaznano uskladita.  

Paranoična dvoumnost fizične prisotnosti izruva nezanesljivost vida ter slednjega znova vzpostavi ne kot videz, temveč kot materialno vpisanost. Zunanjemu opazovalcu se prizorišča morda zdijo prežeta s premeščanjem: samih del, njim pripisanega pomena (simbolnega okvirja ali mreže, iz katere izhajajo – vsakršen poskus razumevanja naleti na odpor, premik v noetični podlagi del), pa tudi prsti, zraka in ionov, zaradi katerih sledi železa oksidirajo in se preoblikujejo v krvaveče madeže rje in razbitin. Vendar učinki premestitve bledijo, ko se spuščamo globlje.  

Obdana z gosto snovjo, se dela, ki so vse bližje staljenemu jedru, pokažejo kot avtonomni znaki – prepletene mreže strategij, vednosti in ambicij – za tiste, ki vztrajajo dovolj dolgo, dovolj globoko. V teh razmerah filozofska analogija jame ali razpoke (danes rudnika ali zavetišča) izgubi svoj vzpostavljeni pomen analogije zbeganosti ter namesto tega začne delovati kot prostor noetičnega zavetja. Prostor, kjer razum svojih lastnih pogojev ne pridobiva na podlagi pojavitev ali že obstoječih oblik, temveč jih sam izoblikuje.

Cena: 4€

PostScriptUM #46

Laura Tripaldi
Koloidne ontologije: pospoljeno telo na vmesniku materije

Pisateljica in neodvisna raziskovalka Laura Tripaldi opiše, kako se politika lahko odvija v dimenziji nanomerila, pri čemer se osredotoča na koloide oziroma njihovo vlogo pri opredeljevanju tega, kaj je »snov« in kaj so »telesa«. Ko je leta 1856 Michael Faraday izvajal eksperimente s koloidi zlata in raziskoval njihovo vedenje, je realnost tega, čemur pravimo »snov«, presegla nabor intrinzičnih lastnosti in postala mnogo bolj neoprijemljiva in zapletena. Še celo naša telesa bi v celoti lahko razumeli kot izjemno kompleksne koloidne sisteme, sestavljene iz bilijonov drobnih biokemičnih delcev, razpršenih v vodi. Sto let po Faradayevih eksperimentih so se koloidi zlata začeli uporabljati v modernih testih nosečnosti. Ta revolucionarni izum je ženskam omogočil, da so začele samostojno odločati o lastnih telesih, in služi kot primer tega, kako so nečloveški nanoaktanti vpleteni v naše politike in ontologije.

SI | 14.8 x 21 cm | 18 strani | barvno | mehka platnica | 2023
ISBN 978-961-7173-27-7 (Tiskana)
ISBN 978-961-7173-29-1 (Digitalna)

Povezani dogodek: Taktike & praksa #14: Merilo

PostScript^UM #45

Jussi Parikka
V simulaciji je še veliko prostora

V tem eseju Jussi Parikka, pisatelj ter profesor digitalne estetike in kulture na Univerzi v Aarhusu, raziskuje koncept merila. Parikka meni, da nič pravzaprav ne deluje v merilu 1 : 1, zato nam merila ni treba poenostavljati. Nič pravzaprav ni identično s samim seboj, saj je vse posredovanje. Vse se radikalno nanaša na merila, odnose in trenje. V vseh medijih in estetikah, na vseh področjih, kjer je bilo treba ugotoviti, kako abstrakcijo vpisati v razumljivi, oprijemljivi obliki, je merilo mobilizirano znotraj tehnik vedenja in v njih same. Preprostost merjenja je zgolj navidezna in zakriva serijo zank, ki prečijo merila in razkrivajo nekaj bistvenega: merilo je središče, v katerega posega snop raznolikih sil.

Merilo je generativen pojem in ima tudi etično-estetski pomen: merila standardizirajo in potencialno destabilizirajo, ustvarjanje metod za druga merila pa lahko razumemo kot etično prakso.

SI | 14.8 x 21 cm | 17 strani | barvno | mehka platnica | 2023
ISBN 978-961-7173-26-0 (Tiskana)
ISBN 978-961-7173-25-3 (Digitalna)

Povezani dogodek: Taktike & praksa #14: Merilo