Sanela Jahić
Pogled od nikoder
Razstava
25. januar–24. februar 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
3. marec–2. april 2023
Cukrarna, Ljubljana
V okviru Platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS

Projekt Pogled od nikoder raziskuje, kako je družbeno uporabljena UI ne le neposredno prepletena z nerazrešenimi krivicami prevladujočega družbenoekonomskega sistema, pač pa tudi dejansko omogoča prehod k avtoritarizmu, ki je prisoten v tehnološki industriji sami, v politiki različnih držav in institucij in v vzponu skrajno desnih političnih gibanj. UI utrjuje obstoječo dinamiko moči in s hierarhično kategorizacijo posameznikov spodbuja družbene delitve na osnovi izključujočih in na ideologiji temelječih kriterijev vrednosti in alokacije.
Tarče obsežnega digitalnega nadzora in algoritmične optimizacije so tipično »okolja z malo pravicami«, kjer je lažje ne upoštevati pričakovanj politične odgovornosti in transparentnosti. Kot protiakcija temu so predstavljene kolektivne prakse samoorganizacije, kjer slabši družbeni in politični položaj porodi solidarnost ne glede na razlike in onkraj modelov algoritmične vladavine.
ELEMENTI INSTALACIJE
No to AI, Yes to a Non-fascist Apparatus (video)
Video No to AI, Yes to a Non-fascist Apparatus preučuje način, kako matematična ločevanja ‘ponavljajo trik rangiranja in razvrščanja bivajočega’ – še posebej v idejah vrednosti, večje vrednosti in manjše vrednosti – iz notranjosti sistemov, ki že omogočajo oblike izključevanja in škodovanja. Pripovedovalec je Dan McQuillan, avtor besedila tega videa, ki vsebuje animirane 3D skene dejanskih krajev odpora. Umetnik je z uporabo fotogrametrije zbral različne lokacije in umeščena pričevanja, ki jih povezuje podobnost boja za boljše družbene razmere. Od samoustvarjenega in samoupravnega socialnega centra v južnem Londonu 56a Infoshop prek struktur napetostne integritete, uporabljenih v blokadah Amazonovih skladišč, do centra neodvisne družbene in kulturne dejavnosti v Poznanju Rozbrat. Te samonikle mreže solidarnosti so oblike protimoči, ki procese ekstrakcije in izključevanja postavljajo pred preizkušnjo s perspektive, ki je v osnovi relacijska.
1s and 0s, haves and have-nots (grafike)
Zmožnost UI, da razume družbo in jo klasificira v aktuarske kategorije tveganja, se pogosto uporablja za omejevanje dostopa določenih skupin posameznikov do posojil, subvencij, zaposlitve, zdravstvene oskrbe in lajšanja bolečin, pa tudi za preprečevanje njihovega prečkanja mednarodnih meja.
1s and 0s, Haves and Have-Nots je serija digitalnih grafik, ki ustvari skrajno standardizirano psevdomarketinško okolje in predstavi številne konkretne primere diskriminatornih in škodljivih praks, ki izvirajo iz verjetnostnih algoritmov in uporab sistemov UI.
Workers’ Initiative: Union (video)
Amazonov poslovni model predstavlja precejšnje nazadovanje v smislu delavskih pravic. Namesto da bi podjetje uporabljalo tehnološko avtomatizacijo za izboljšavo delovnih pogojev, jo izkorišča kot sredstvo izvajanja sistematičnega in pozornega nadzora nad telesi delavcev, delom in delovnim okoljem. Skenerji in računalniki beležijo in analizirajo vsako sekundo delavčeve izmene, tako zbrani podatki pa se uporabljajo za to, da delavce silijo v doseganje storilnostne kvote, ki jo generirajo algoritmi.
Leta 2018 je samonikli sindikat Inicjatywa Pracownicza (Delavska iniciativa) prepričal poljski Inšpektorat za delo, da je izmeril porabo energije delavcev med izmeno v skladišču. Rezultati preiskave so pokazali, da nekateri delavci porabijo dvakrat do trikrat več kalorij od zakonsko dovoljene količine.
Amazon tudi neumorno nasprotuje vsaki organizaciji, ki jo delavci oblikujejo, da bi se borili za svoje pravice in boljše delovne pogoje. Magdo Malinowsko, ki je šest let delala v Amazonovem skladišču na Poljskem in je predstavnica Delavske iniciative, so odpustili novembra 2021, ko je Amazon skušal še bolj zatreti delavski upor na delovnem mestu. Medtem ko se bori za vrnitev na delo, še naprej sodeluje z Amazon Worker International (AWI).
Video dokumentira njeno izkušnjo organiziranja na delovnem mestu in uporabe sindikatov kot močnega orodja v boju proti korporativnemu sistemu, ki delavce obravnava kot gole številke, pritiska na njihova telesa onkraj točke izčrpanosti, potem pa jih zavrže.
Workers’ Initiative: Resistance (video)
Čeprav uveljavljeni mediji prikazujejo Amazonove delavce kot nemočne žrtve algoritemskega kapitalizma, ti dejavno organizirajo moteče kolektivne akcije znotraj skladišč, kar neposredno vpliva na dobiček podjetja.
Tisti, ki delajo v Amazonovih halah, pridobijo globoko razumevanje globalne produkcijske in distribucijske mreže podjetja, ki je odvisna od dela več kot 1,5 milijona delavcev v praktično identičnih logističnih središčih po svetu. Ker gre za skrajno standardizirano delovno okolje, imajo vsi zaposleni enake probleme in se skušajo povezati, da bi se jih lotili. Podjetje izkorišča vse možne okoliščine in zakonska neskladja v državah, kjer deluje, da bi zavrlo vsakršno kohezijo med zaposlenimi.
Delavci se upirajo s transnacionalnim organiziranjem in izmenjavo informacij o svojih bojih in strategijah. Amazon Workers International (AWI), samonikla mreža izmenjave, podpore in solidarnosti, uporablja Amazonovo globalno verigo skladišč za izvajanje koordiniranega in razpršenega pritiska na podjetje.
Agnieszka Mróz, sindikalna organizatorka ter članica AWI in Delavske iniciative, dela v Amazonovem prvem skladišču na Poljskem vse od njegove ustanovitve leta 2014. V videu poda vpogled v izkoriščevalske prakse podjetja in delavski odpor.
Tensegrity strukture

Tensegrity strukture v temelju nasprotujejo distanciranim, hladnim, brezobzirnim mehanizmom strukturne neenakosti in ograjevanja. Bambusova stolpa, izdelana po načelu naredi sam in osnovana na sistemu izoliranih komponent v mreži stalne napetosti, omogočata gledalcem, da začutijo potencial odpora, saj se navezujeta na specifični dogodek: kraj protesta pred Amazonovimi skladišči. V akciji Extinction Rebellion, namenjeni opozarjanju na Amazonove izkoriščevalske in okoljsko pogubne poslovne prakse in neupoštevanje delavskih pravic, te strukture delujejo kot iver v oblastnih razmerjih.
PUBLIKACIJA
AVTORICA

Sanela Jahić (1980, Kranj) je leta 2008 končala študij slikarstva na ALUO v Ljubljani. V letu 2010 je kot štipendistka Ministrstva za kulturo Republike Slovenije končala podiplomski študij mednarodne smeri ”Umetnost v javnem prostoru in nove umetniške strategije” na Bauhaus Univerzi v Weimarju. Kot intermedijska umetnica gradi tehnološko podprte kinetične objekte in naprave. Njena umetniška praksa pogosto vključuje sodelovanje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo, programsko opremo in elektroniko. Živi in dela v Škofji Loki. Svoja dela je predstavila na več razstavah v Sloveniji in tujini.
KOLOFON
Avtorica: Sanela Jahić
Tehnični vodja: Andrej Primožič
Avtor eseja ‘No to AI, Yes to a Non-fascist Apparatus’: Dan McQuillan
Vizualna podoba in grafično oblikovanje: Jaka Neon
3D animacija: Toni Mlakar
Postprodukcija zvoka: Julij Zornik
Postprodukcija slike: Art Rebel 9
Zahvale: Magda Malinowska, Agnieszka Mróz, Inicjatywa Pracownicza, Matti, Lenart J. Kučić, Extinction Rebellion, Jacqueline Serrato / South Side Weekly, Hedi Tounsi
Produkcija:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2023
V okviru:
konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost
konS:: Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.