Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

PostScript^UM #26

Mojca Kumerdej
Ženska z volkom

Ta zgodba slovenske pisateljice in filozofinje Mojce Kumerdej govori o Moo, ženski, ki živi v prazgodovinskem obdobju, ko minevanje časa zaznamujejo »velike lune«, ko so živali tako svete kot lovljene, tako sovražnice kot zaveznice, in ko so edina zdravila zelišča, ki jih ima šaman.
Moo, ki zna poslušati glas narave, je bila izbrana za novo šamanko svojega klana v svetu ob rojstvu civilizacije, v kateri je incest obsojen, vednost pa se prenaša z ustnim izročilom iz generacije v generacijo. Z drugimi besedami, Moo živi na začetku geološke dobe, znane pod imenom antropocen, zanj pa so značilne spremembe, ki so jih na zemljo vtisnili ljudje. Zgodbo Mojce Kumerdej tako lahko beremo kot nekakšno predzgodbo umetniškega raziskovanja Maje Smrekar, katere projekti napovedujejo apokaliptične scenarije, ki jih proizvaja vpliv človeštva na naravo.

EN | 14.8 x 21 cm | 12 strani | barvni tisk | mehka platnica | 2016

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

PostScript^UM #25

Domenico Quaranta
Zraven sem za »lulz«

»Internet je dolgo časa predstavljal nekaj, kar še vedno nostalgično podpiram,« je rekel Constant Dullaart v intervjuju. Nizozemski umetnik, predavatelj in kurator je odrastel v dobi interneta, »zasnovanega za vsesplošno rabo«. V prvih letih interneta se je izkazalo, da je to prostor toplih, pristnih odnosov, prostor, kjer so ljudje iskali prijatelje, ne sledilce, in kjer so sodelovali v razpravah vsak z vsakim, ne pa v nabiranju vedno večjih številk. Zdaj delamo v korporativnih dvoriščih in še posebej v okoljih družbenih omrežij zlahka in skoraj nehote zapademo v to, da nam je bolj mar za številke kot za ljudi in da komodificiramo sebe, svoje prijatelje in vsebine, ki jih proizvajamo. »Dullaartovi projekte,« pravi umetnostni kritik Domenico Quaranta v tem eseju, »lahko razumemo le kot dejanja znotraj sistema, ki se odzivajo na nekaj in čakajo na odziv ter kažejo, da bi lahko obrnili ta trend, če bi ga zares hoteli.«

SI | 14.8 x 21 cm | 12 strani | barvni tisk | mehka platnica | 2016

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

PostScript^UM #24

Tomislav Medak
Usrana tehnologija za usrani svet

Filozof Tomislav Medak jemlje dela in raziskave Saša Sedlačka kot izhodišče za razmislek, kako oblike družbenega gospostva strukturirajo sedanji tehnološki razvoj in kako sedanja tehnološka konfiguracija omogoča reprodukcijo teh oblik družbenega gospostva.
Sedlačkova dela razkrivajo tehnološki napredek kot vir odpadkov. Uporabljajo tudi metode spreminjanja namembnosti tehnologij, ki nastajajo v senci kapitalistične tehnoznanosti – zastarela strojna oprema, brezplačna programska oprema, alternativno tehnološko oblikovanje in domače tehnike. Marginalni status takšnih alternativnih tehnologij priča, da tehnologije same po sebi ne morejo odpraviti izkoriščanja delavcev in pustošenja planetarnih ekosistemov. Postkapitalistična tranzicija bo potrebovala val politične mobilizacije, toda družbena gibanja morajo doumeti, da bi morala biti rekonfiguracija tehnologije del njihove strategije.

SI | 14.8 x 21 cm | 12 strani | barvni tisk | mehka platnica | 2016

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

Umetnostni zgodovinar in pisec Jon Lackman pripoveduje zgodbo Naključnega nakupovalca po darknetu (Random Darknet Shopper/RDS), avtomatiziranega programa, ki sta ga ustvarila švicarska umetnika Carmen Weisskopf in Domagoj Smoljo, znana kot !Mediengruppe Bitnik. RDS lahko deluje skoraj povsem samostojno; na spletnem črnem trgu na slepo izbere izdelek, cenejši od 100 dolarjev, ga plača s svojim bitcoin računom in naroči dostavo v galerijo ali muzej, kjer se trenutno nahaja. Zgodba se je začela septembra 2014 v galeriji v mestu St. Gallen v Švici, ko je RDS prvič kupil »gasilski set glavnih ključev«. Odtlej je kupil že številne nezakonite izdelke, kot so ponarejena oblačila blagovnih znamk, droge, optični zajemi potnih listin in številke kreditnih kartic. Njegovi nakupi so bili razstavljeni v galeriji, in ko je policija zasegla ekstazi, se je razkrilo nekaj paradoksov. Ali je prepovedano, da bot na slepo kupuje nezakonite izdelke? In kaj se zgodi, ko prodajalec ve, kaj (ali kdo) je RDS?

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

Molleindustria, »blagovna znamka« italijanskega oblikovalca iger Paola Pedercinija, je projekt vnovičnega prilaščanja videoiger in poziv k radikalizaciji popularne kulture od leta 2003 naprej. Ob razstavi All Work, No Play v Aksiominem Projektnem prostoru junija 2015 je nastal pomemben izbor njegovih iger. Razstavljene igre raziskujejo tematiko konflikta med življenjem in delom, saj je (video)igre mogoče uporabiti za kritično ukvarjanje z družbeno-političnimi problemi, kot so prožnost, prekarnost in odtujenost. Paolo Ruffino, član umetniške skupine IOCOSE in univerzitetni predavatelj, v tem eseju raziskuje delovne razmere neodvisnih razvijalcev iger, ki so pogosto prisiljeni sprejeti vzorce lastnega izkoriščanja in ki so izpostavljeni tveganju pretirane individualizacije. Molleindustria s svojim nerešenim obstojem kot posameznik in hkrati kot skupina je poučen primer, ki osmišlja besedo neodvisnost.

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

Na nebu nad nami, razpeti med osupljivostjo in grozo, so nevidni leteči stroji, ki jih nadzorujejo od daleč in usmerjajo s pomočjo programske opreme. Umetnik in pisec James Bridle meni, da »brezpilotna letala deloma predstavljajo omrežje kot tako: nevidna, inherentno povezana tehnologija, ki omogoča gledanje in delovanje na daljavo«. Zavedanje, da živimo v »oblaku«, je stvar moči in Bridle se v svojem delu nenehno vrača k razkrivanju omrežja.
Avtorica in kritičarka Mirthe Berentsen vzame to kot izhodišče za fiktivno, futuristično kratko zgodbo o brezpilotnih letalih, smrti in digitalnem življenju po smrti. Ali lahko naše mesto zasede naša digitalna zapuščina? Ali se naša individualnost ujema s podatki, ki smo jih pustili za seboj v klepetalnicah, kratkih sporočilih, na družbenih omrežjih? Ta vprašanja so vredna razmisleka.

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

Nicolas Maigret je kritični medijski umetnik in kustos. V projektu Piratski film raziskuje piratstvo in dajanje datotek z avdiovizualno vsebino v souporabo po načelu vsak z vsakim (P2P): nadzorna soba prikazuje odvijanje P2P prenosov v resničnem času na omrežjih, ki uporabljajo protokol BitTorrent. P2P temelji na fragmentaciji datotek v majhne vzorce: ko se prenesejo vsi »delčki«, je datoteko mogoče rekonstruirati vzorec za vzorcem, dokler ni popolna, iz neurejenih drobcev, ki smo jih dobili od različnih uporabnikov.
V tem eseju Geoff Cox (izredni profesor na oddelku za estetiko in komunikacije Univerze Aarhus in na fakulteti Transart Institute) načenja razpravo o časovni kompleksnosti in radikalni montaži mnogoterih realnosti, ki se odraža v projektu Piratski film. Razumeti časovnost različnih hitrosti, ravni in obsegov pomeni razviti bolj prefinjeno razumevanje različnih vrst časa, ki obstajajo hkrati v različnih geopolitičnih kontekstih.

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

Pogovor med Orom Ettlingerjem in Pablom Garcio o definiciji virtualnega prostora ob razstavi Pabla Garcie z naslovom »Dogodivščine v virtualnosti« (»Adventures in Virtuality«) v prostorih Aksiome. Tako Ettlinger kot tudi Garcia prihajata iz akademskih krogov; prvi predava virtualno arhitekturo in medijsko teorijo v Ljubljani, drugi pa sodobne umetniške prakse na Umetnostnem inštitutu v Chicagu (Art Institute of Chicago); druži ju zanimanje za znanstveno fantastiko in klasično umetnost, oba pa sta tudi študirala arhitekturo.
Je »digitalno« sinonim za virtualno? So simulacije virtualna realnost? Je prostor duha virtualni prostor? To so osrednja vprašanje te razprave in odgovori nanje niso na dlani.
Virtualni prostori so tako stari kot človeška potreba in ugodje ob upodabljanju sveta. Lahko so analogni, kot kaže Garcievo delo. Virtualno je povezano z reproduktibilnostjo in se ne tiče ne fizičnosti ne fizičnih objektov, temveč tega, kar vidimo skozi takšen objekt.

Danes živimo v svetu, kjer smo vsakič, ko prižgemo pametne telefone, prek podatkov, zakonov in tekočih bajtov neizbežno povezani z različnimi državami; v svetu, kjer vsak osebni izraz uokvirjajo in posredujejo digitalne platforme in kjer nove vrste valut, finančnih menjav in celo dela zaobidejo korporacije in vlade. Hkrati pa te iste tehnologije večajo vladno moč nadzorovanja, korporacijam omogočajo, da iztisnejo vedno bolj zapletene delovne dogovore, in malo prispevajo k upočasnjevanju gradnje dejanskih zidov ob dejanskih mejah. Po eni strani se delovanje posameznikov in skupin začenja približevati delovanju nacionalnih držav; po drugi strani pa so ogrožene naša mobilnost in trdo priborjene pravice. Kakšna orodja potrebujemo, da bi razumeli ta svet, in kako lahko umetnost pomaga pri zamišljanju in udejanjanju drugih možnih prihodnosti?

Ta publikacija preučuje nove odnose med državami, državljani in osebami brez državljanstva, ki jih omogočajo nove tehnologije. Je rezultat dveletnega sodelovanja, ki ga je finančno podprla EU, med Aksiomo (SI), Drugo More (HR), Furtherfield (UK), Institute of Network Cultures (NL) ter NeMe (CY) in raznolikim naborom umetnikov, kuratorjev, teoretikov in občinstev. Projekt State Machines vztraja pri potrebi po novih izraznih oblikah in novih umetniških praksah za naslavljanje najbolj perečih vprašanj našega časa in si prizadeva izobraziti in opolnomočiti digitalne subjekte današnjega dne, da bi postali dejavni, angažirani in učinkoviti digitalni državljani jutrišnjega dne.  

ISBN 978-94-92302-33-5

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

ČB VERZIJA

BARVNA VERZIJA

Leta 2007 so se trije slovenski umetniki včlanili v konservativno Slovensko demokratsko stranko (SDS) in se uradno preimenovali v Janeze Janše. Preimenovali so se sicer iz osebnih razlogov, toda ločnice med njihovimi življenji in njihovo umetnostjo so se začele brisati na številne in nepredvidene načine.
Janez Janša® – katalog antološke razstave, ki jo pripravil kustos Domenico Quaranta in je bila leta 2017 na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) v Ljubljani – predstavlja izčrpen pregled del in projektov Janeza Janše, Janeza Janše in Janeza Janše v zadnjem desetletju, ki so večinoma nastali kot kolateralni učinki preimenovanja in drugih z njim povezanih življenjskih dogodkov. Publikacija zastavlja nekaj univerzalnih vprašanj o identiteti v dobi biopolitke in o umetnosti v dobi informacij, zgodbo Janezov Janš pa popelje v prihodnost z najavo registracije imena Janez Janša kot blagovne znamke za naslednje desetletje.

EN | 14.8 x 21 cm | 224 pp | barvna | papirnata platnica | 2017
ISBN 978-961-93930-7-9

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

ČB VERZIJA:

BARVNA VERZIJA:

Poleti 2007 so si trije umetniki iz Slovenije uradno spremenili ime v »Janez Janša«. Nadeli so si ime takratnega predsednika vlade in Slovenske demokratske stranke in s tem dejanjem začeli raziskavo o imenu, ki je rezultirala v performansih, razstavah in dokumentarnem filmu.
»Kaj je ime«, vprašanje Shakespearove Julije, si za izhodišče jemljejo štirje ugledni evropski filozofi Robert Pfaller, Mladen Dolar, Jela Krečič in Slavoj Žižek, ki se v štirih esejih soočajo z implikacijami spremembe imena Janše, Janše in Janše. Desetletno umetniško delovanje in dogodki iz vsakdanjega življenja jim dajejo iztočnice za razpravo o simbolni moči imena, o tem, kako ime vpliva na subjekt in subjektivnost, in o tem, kako lahko poigravanje z imeni vodi v radikalno kritiko naše poznokapitalistične civilizacije. Knjiga je opremljena z izbranim slikovnim gradivom, ki dokumentira nekatera dela Janše, Janše in Janše.

EN | 14.8 x 21 cm | 124 strani | barvno | papirnata platnica | 2017
ČB VERZIJA: ISBN 978-961-93930-3-1
BARVNA VERZIJA: ISBN 978-961-93930-4-8

Digitalna različica kataloga, ki je bil izdan ob razstavi Kites & Websites Evana Rotha v galeriji Belenius/Nordenhake, Stockholm.

Prelom knjige je bil spremenjen za digitalno različico, ki omogoča boljšo berljivost na zaslonu. Nespremenjeno različico prvotne tiskane knjige lahko prenesete tukaj.

Papirnati zmaji in spletišča (Kites and Websites) je izbor del Evana Rotha, zasnovanih v okviru projekta Internetne krajine (Internet Landscapes), umetnikove še potekajoče raziskave infrastrukture interneta. Preučil je zlasti globalno omrežje podmorskih optičnih kablov v številnih državah, od Velike Britanije do Nove Zelandije. Kot novi romantični popotnik je dosegel oddaljene in težko dostopne kraje, kjer se je znašel sam v divjini.

Kot pojasnjuje umetnostni kritik Domenico Quaranta, je privzeti vizualni jezik projekta infrardeča fotografija, kar je konceptualni namig na arhitekturo interneta. Roth s pomočjo naprave, ki v rednih intervalih pregleduje radijske frekvence, zbira tudi zvočno dokumentacijo in pri tem beleži mešanico šumov in zvočnih fragmentov. Podobe Internetnih krajin je natisnil na papirnate zmaje, zvočne in videoposnetke pa uporabil pri konstrukciji spletišč.

»Z razumevanjem in izkušanjem fizičnosti interneta omrežja ne razumeš več kot mitični oblak, temveč kot sistem žic in računalnikov, ki ga je ustvaril in ga nadzoruje človek.« pravi Evan Roth.

ISBN 978-91-983230-0-9 (Tiskana)
ISBN 978-91-983230-1-6 (Digitalna)

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

Kako se je internet iz utopičnega, za vse brezplačnega odprtokodnega raja in zadnje libertarne trdnjave izrodil v sedanje stanje stalnega nadzora, ekshibicionizma in paranoje? Ta dvojnost je rdeča nit, ki povezuje umetnike, aktiviste in raziskovalce, ki so sodelovali pri razstavi, konferenci, urbani intervenciji in publikaciji Črni kabinet.
Črni kabinet je namenjen razpravi o delikatni in pogosto kočljivi vlogi umetnosti in domišljije v dobi množičnega nadzora, pri čemer bodo izpostavljene številne povezave s poststudijsko umetnostjo in neodvisnimi raziskavami, aktivističnim obratnim inženirstvom in novimi oblikami političnega aktivizma v dobi omrežij.
Knjiga, ki ni le razstavni katalog, je tudi poskus prikaza razstavljenih del kot dela širših raziskovalnih procesov. Vključuje dela in izvirne prispevke Jacoba Appelbauma & Aia Weiweia, Laure Poitras, skupine Metahaven, Zacha Blasa, Jamesa Bridla, Émilie Brout & Maxime Marion, Simona Dennyja, Jill Magid, kolektiva !Mediengruppe Bitnik in Evana Rotha.

EN | 15.2 x 22.9 cm | 152 strani | barvna | papirnata platnica | 2016
ISBN 978-1-326-61205-4

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

Katalog razstave Omrežne motnje: Vnovičen razmislek o opozicijah v umetnosti, hektivizmu in poslovnih plateh družbenega mreženja, ki jo je pripravila kustosinja Tatiana Bazzichelli in ki je bila na ogled spomladi leta 2015 v Galeriji Škuc v Ljubljani in v Muzeju moderne in sodobne umetnosti na Reki. Razstava je vključevala akterje, ki se s hektivizmom, umetnostjo, državljanskimi svoboščinami in družbenim mreženjem ukvarjajo neposredno, da bi razgalili protislovja kapitalistične logike in sistemov moči, in delujejo na stičiščih poslovnega sveta in umetnosti, kar postaja ključno za sproščanje paradoksov fenomena družbenega mreženja. V poslovnem svetu so motnje nepričakovane inovacije, ki nastajajo znotraj trga kot takega. V umetnosti in na področju aktivizma pa motnje pomenijo ustvarjanje nepredvidljivih praks in intervencij, ki se odigrajo znotraj sistemov pod drobnogledom. Kakšen je dandanes, ko celo v poslovnem svetu privzemajo hekerske in umetniške strategije ustvarjanja motenj, odziv umetnikov in hekerjev?

EN | 14.8 x 21 cm | 152 strani | barvna | papirnata platnica | 2015
ISBN 978-961-93930-1-7 (Tiskana)
ISBN 978-961-93930-0-0 (Digitalna)

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

ČB VERZIJA

BARVNA VERZIJA

Ta publikacija ponuja širok vpogled v medijsko piratstvo in vrsto primerjalnih perspektiv glede sodobnih vprašanj in zgodovinskih dejstev, ki se tičejo piratstva. Vsebuje zbirko besedil oziroma zgodb o samoniklih situacijah, v katerih so opisane strategije, ki so se razvile z namenom souporabe, distribucije in izkušanja kulturnih vsebin izven okvirov lokalnih ekonomij, politik oziroma zakonov. Te zgodbe pripovedujejo o izkušnjah posameznikov iz Indije, s Kube, iz Brazilije, Mehike, z Malija in Kitajske. Knjiga je razdeljena v štiri dele in se začne z zbirko zgodb o piratstvu, ki segajo v obdobje izuma tiska in zajemajo tudi širša vprašanja (zgodovinske in sodobne protipiratske tehnologije, geografsko specifična vprašanja in tudi pravila scene Warez, njene pravice, strukturo in vizualno kulturo …).

EN | 14.8 x 21 cm | 238 strani | barvna | papirnata platnica | 2015
ISBN 978-961-9219-28-7

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

Marko Batista je umetnik, ki ustvarja na presečišču med znanostjo in umetnostjo. Z ustvarjanjem hibridnih tehnoloških, elektromagnetnih ali kemičnih sistemov se upira mistifikaciji tehnologije, hkrati pa odpira nove načine razmišljanja o njej. Z eksperimentalnimi sistemi, ki združujejo našteta področja, razširja polje človeške čutne percepcije in fenomenologije nestabilnih avdio- in vizualnih sistemov v prostoru in času.
Ta knjiga združuje štiri različne poglede na delo Marka Batiste. Besedilo Jurija Krpana kronološko analizira in umešča delo Marka Batiste v slovenski in širši kulturni prostor. Andreja Hribernik se umetnikovega dela loti s perspektive teoretskih izhodišč. Ta nastavek omenjenemu besedilu nadaljuje Ida Hiršenfelder, ki analizira Batistovo delo predvsem v luči razvoja sodobnih tehnologij in DIY-principov. Besedilo Luke Zagoričnika, ki je uvrščeno v knjigo nazadnje, pa opisuje dela s perspektive zvoka.

SI | 14.8 x 21 cm | 92 strani | barvna | papirnata platnica | 2014
ISBN: 978-1-312-68470-6

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

Ime ima vselej simbolni mandat. Takoj ko se pojavijo samozvanci, ki si lastijo tuje ime, se zastavijo vprašanja o moči simbolnega mandata, njegovi veljavnosti in upravičenosti. Imena se nanašajo na genealogije, a s tem vedno vključujejo določeno porazdelitev moči. Prisvojiti si ime pomeni prisvojiti si moč. S slehernim imenom, s privzetjem družbene vloge, ki sodi k imenu, s prenašanjem simbolne dediščine, družbenim vplivom in genealoško inskripcijo se terja moč. Zgodbe o sleparjih, ki si lastijo tuje ime, vsebujejo trenutek zbeganosti – občutek, da je v človek v resnici vedno slepar, ki si lasti tuje ime, kajti nihče ne more nikoli zasesti nekega imena legitimno, naravno, in se čutiti povsem upravičenega, da nosi ime, ki ga nosi. Tega ne more nikoli utemeljiti noben zadovoljiv razlog; za nobeno ime nikoli ne zadostuje Leibnizovo načelo zadostnega razloga. Občutek, da si vsiljivec, slepar, ki si lasti tuje ime, ni osebno občutje ali posebnost; to je strukturni občutek, ki spremlja imena – njihova senca in učinek.

EN | 10.8 x 17.5 cm | 64 pp | b/w | papirnata platnica | 2014
ISBN 978-1-312-65543-0 (Tiskana)
ISBN 978-1-312-67530-8 (Digitalna)

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

Večni september je skupinska razstava, ki si prizadeva raziskati odnos med profesionalnim umetniškim ustvarjanjem in vzponom amaterskih oziroma ljubiteljskih kulturnih gibanj s pomočjo spleta, kar je zgodovinski dogodek, ki je sprožil ogromen in fascinanten kulturni premik na vseh področjih kulture, zlasti v vizualni kulturi. Ta katalog vsebuje besedilo kustosinje Valentine Tanni, intervju z umetnikom Matthiasom Fritschom, človekom, ki je odgovoren za mem Tehnoviking, esej aktivistične skupine Smetnjak o prakticiranju kritične teorije v obliki internetnih memov in vizualno dokumentacijo še potekajočega kuratorskega projekta Valentine Tanni Veliki zid memov (The Great Wall of Memes). Predstavljeni umetniki: Mauro Ceolin, Paolo Cirio, Electroboutique, Paul Destieu, Matthias Fritsch, Colin Guillemet, David Horvitz, Maskull Lasserre, Aled Lewis, Dennis Logan (Spatula007), Valeria Mancinelli in Roberto Fassone, Mark McEvoy, Casey Pugh, Steve Roggenbuck, Helmut Smits, Paweł Sysiak & Tymek Borowski, TheGamePro, Phil Thompson in Wendy Vainity.

EN | 15.2 x 22.9 cm | 82 pp | barvna | papirnata platnica | 2014
ISBN 978-1-291-98060-8

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

Kaj je novomedijska umetnost? Kaj v resnici opisuje ta izraz? Kaj je povzročilo razkol med tem izrazom in umetnostno sceno, ki naj bi jo opisoval? In končno, kaj lahko pojasni omejeno navzočnost te umetniške prakse – za katero se zdi, da ima vse, kar je potrebno, da bi veljala za reprezentativno prakso obdobja, v katerem digitalni mediji odločno spreminjajo politično, ekonomsko, družbeno in kulturno organiziranost sveta, v katerem živimo – v kritiških razpravah?
Onkraj novomedijske umetnosti je poskus analize trenutnega umeščanja tako imenovane novomedijske umetnosti v širše polje sodobnih umetnosti in poskus raziskave zgodovinskih, socioloških in konceptualnih razlogov za njen obroben položaj in omejeno prepoznavnost v sodobni umetnostni zgodovini. Po drugi strani je ta knjiga tudi poskus uvedbe novih kritiških in kuratorskih strategij, ki bi to marginalizacijo potisnile v preteklost, in osvetlitve aktualnosti umetnosti, ki se loteva medijev in problematike informacijske dobe.

SI | 14.8 x 21 cm | 206 strani | cb | papirnata platnica | 2014
ISBN 987-1-312-09435-2

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

Poleti 2007 so trije umetniki iz Slovenije svoje ime uradno spremenili v Janez Janša. Ta življenjski dogodek je naznanil prelom v njihovi umetniški praksi, ki se je razvila v eno najradikalnejših raziskav življenja v dobi biopolitike. Knjiga dokumentira nedavno delo ustvarjalcev in razpravlja o kontinuumu, ki nastaja kot posledica odziva podjetij in ustanov na življenjske dogodke teh treh umetnikov in hkrati kot rezultat odbiranja in dokumentiranja specifičnih epizod v njihovih življenjih. Z uporabo osebnih izkaznic, potnih listov in bančnih kartic skušajo ustvarjalci izpodbijati uveljavljene koncepte »umetnosti« in »umetniškega dela«. Njihova praksa se loteva finančnih in birokratskih sistemov, ki si prizadevajo uravnavati naša življenja, in ruši poskus elit umetnostnega sveta, ki skušajo določati in ščititi vrednost umetniških del, pri čemer si ustvarjalci aktivno prizadevajo doseči sostorilstvo tako prvih kot drugih skupin institucij.

SI | 14.8 x 21 cm | 80 pp | barvno | papirnata platnica | 2014
ISBN 978-1-304-75701-2