► eBROŠURA (PDF)
► TISK NA ZAHTEVO
► PRELISTAJ NA ISSUU

Avtoceste, antene, zabojniki, skladišča, cevi, podmorski kabli, senzorji: beseda infrastruktura se običajno nanaša na »snov, ki omogoča gibanje druge snovi«, temeljne organizirane strukture in posrednike, ki podpirajo človeške izmenjave, ter vrednost, ki jo ljudje povezujejo z njimi. Toda preprosto opazovanje nakazuje, da se nekaj, kar ima čedalje večjo vrednost, dogaja ne le »nad« t. i. infra strukturami, pač pa tudi v in zunaj njih ter med njimi, ko jih ljudje snujejo in naseljujejo na vedno bolj zapletene načine, pri čemer vanje vlagajo svoja čustva in jih uporabljajo za merjenje, avtomatizacijo in grajenje svetovnih vizij in pričakovanj o prihodnosti. Ta esej je uvod v umetniške metodologije, ki kartirajo, si ogledujejo, uprizarjajo, secirajo, pripovedujejo, vizualizirajo, na silo odprejo, ponovno zašijejo in utelešajo sestavljeno v omrežje povezano strukturo, ki jo včasih imenujemo naša družba, včasih internet, včasih pa planet Zemlja. Iskanje alternativnih načinov njenega naseljevanja, uprizarjanja in vodenja nam omogoča, da odkrijemo več o teh infrastrukturah in nas samih znotraj njih.