
V besedilu Umetnost vkodiranja slovenski medijski teoretik in filozof Maks Valenčič predlaga, da bi se za bolj natančno razumevanje nekaterih vej sodobne umetnosti, kot je objektno orientirana umetnost, morali obrniti k teoriji medijev. Ta ponuja ustreznejše izhodišče, saj se ukvarja prav z načini, na katere so vzorci vkodirani. Umetnost je tu razumljena kot specifičen register ali, natančneje, način vkodiranja, ki je drugačen od alternativnih pristopov, denimo v znanosti. Z drugimi besedami: medtem ko znanost vkodira, umetnost rekodira, saj se ukvarja z vsemi možnimi načini vkodiranja vzorcev, tudi tistimi, ki ne stremijo k optimiziranosti ali možnosti optimizacije. Umetnost omehča vzorce ali iste vzorce vkodira na različne načine, s čimer ustvari alternativne funkcije (ali modele) za tovrstno aproksimacijo vhodnih podatkov. Umetniško vkodiranje se torej že po sami definiciji ukvarja z nekim drugim, alternativnim svetom ali načinom vkodiranja, kar je najjasneje ponazorjeno v sodobnih narativih grajenja svetov in različnih teoretsko-fikcijskih poskusih samorazumevanja lastne prakse.
Kolofon
Maks Valenčič: Umetnost vkodiranja
PostScriptUM #49
Urednik zbirke: Janez Fakin Janša
Elektronska izdaja
Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Za založnika: Marcela Okretič
Lektoriranje: Miha Šuštar
Oblikovanje: Luka Umek
Prelom: Sonja Grdina
Naslovna fotografija: Živa Božičnik Rebec, STRATA 9.073 (kernel processing), detajl
Foto: Domen Pal/Aksioma
(c) Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorja | Ljubljana 2023
Izdaja ob razstavi: Živa Božičnik Rebec, STRATA 9.073 (kernel processing), Aksioma | Projektni prostor
Kurator: Domen Ograjenšek, v okviru produkcijskega programa U30+
Ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana
Povezani dogodek: STRATA 9.073 (kernel processing)