► eBROŠURA (PDF)
► TISK NA ZAHTEVO
► LISTAJ NA ISSUU

Dela ameriškega umetnika in programerja Bena Grosserja so definirala, razkrila in onemogočila prijeme, s katerimi programska oprema aktivira željo po več, saj sledi z rastjo obsedeni podjetniški kulturi Silicijeve doline. Grosserjev najnovejši projekt, predstavljen v Projektnem prostoru Aksioma, je rezultat novega eksperimenta, ki skuša generirati »Programsko opremo za manj«: manj profita, manj podatkov in manj uporabnikov. Ponuja orodja, s katerimi se uporabniki lahko upirajo in ohranijo delovalnost v digitalni dobi, kjer avtomatizirani računalniški sistemi čedalje bolj prevzemajo vse vidike človeškega obstoja in s tem uporabnike silijo k razvijanju taktik upora. Umetnostna zgodovinarka, kustosinja in predavateljica Valentina Tanni v svojem eseju opisuje več takšnih spontanih taktik, katerih cilj je pretentati Veliki algoritem družbenih omrežjih: pri nekaterih gre za povečevanje vidnosti, pri drugih za zakrivanje, pri tretjih za izumljanje novega jezika, pri četrtih za izkoriščanje entropije. Vse od njih, naj so še tako šibke in maloštevilne, predstavljajo pristno in ustvarjalno obliko vsakodnevnega preživetja.