Vienna, Austria
Delati zginotje delanja
Predstavitev v okviru okrogle mize Umetniško ustvarjanje v dobi avtomatizacije.
Moderator: Domenico Quaranta
Sreda, 15. januar 2020
Moderna galerija, Ljubljana
Kako vse večja avtomatizacija dela vpliva na umetniško prakso na vseh ravneh vsebine, procesa in forme? Kako vpliva na sedanjo družbo in našo vizijo prihodnosti? Kaj lahko umetnost stori, da se spopade z naraščajočo fragmentacijo človeškega dela in njegovim izginotjem iz vidnosti ter mu vrne prisotnost in dostojanstvo? Sodelujoči umetniki bodo izhajajoč iz lastnega dela in izjav drugih udeležencev simpozija skušali ponuditi odgovore na ta in druga vprašanja.
Oblomo
Sreda, 15. januar 2020
Moderna galerija, Ljubljana
Kako vse večja avtomatizacija dela vpliva na umetniško prakso na vseh ravneh vsebine, procesa in forme? Kako vpliva na sedanjo družbo in našo vizijo prihodnosti? Kaj lahko umetnost stori, da se spopade z naraščajočo fragmentacijo človeškega dela in njegovim izginotjem iz vidnosti ter mu vrne prisotnost in dostojanstvo? Sodelujoči umetniki bodo izhajajoč iz lastnega dela in izjav drugih udeležencev simpozija skušali ponuditi odgovore na ta in druga vprašanja.
Entreprecariat
Sreda, 15. januar 2020
Moderna galerija, Ljubljana
Entreprecariat (Krisis Publishing, 2018; Onomatopee, 2019) raziskuje in izriše trenutno podjetniško ideologijo s prekarne perspektive. Entreprecariat nakazuje realnost, v kateri je sprememba naravna in zdrava, karkoli že prinese. Realnost, ki jo naseljujejo motivacijski posterji, orodja za storilnost, mobilne pisarne in tehnike za samopomoč. Realnost, v kateri je mešanica podjetniške ideologije in razširjene prekarnosti tisto, kar regulira profesionalne družabne medije, spletna tržišča za samozaposlovanje in platforme za množično financiranje za osebne potrebe. Rezultat? Življenje v stalni beti z včasih tragičnimi implikacijami.
Opombe o družbi brez dela
Sreda, 15. januar 2020
Moderna galerija, Ljubljana
Večina akademskega in političnega diskurza o družbi brez dela se osredotoča na odnos med avtomatizacijo in prostim časom. Predpostavlja, da ima avtomatizacija emancipacijski potencial, da nas vse osvobodi dela: da zaradi nje zmanjšamo nujne delovne ure ali vsaj da se posvetimo bolj intelektualno zadovoljujočim službam (nematerialnemu delu). To, kar pri tem pristopu ni povsem prepričljivo, je njegova utemeljenost na hierarhični ločitvi med stroji in ljudmi. Manjka priznanje človeške infrastrukture, ki vzdržuje avtomatizacijo in umetno inteligenco. Neizbežne, prekarne, odtujene, slabo plačane in offshore delovne sile, ki jo avtomatizacija potrebuje, da bi ustrezno delovala. Predavanje se osredotoča na te delavce in njihove naloge.
Namen projekta konS je vzpostavitev boljših pogojev za vzdrževanje in razvoj sodobne raziskovalne umetnosti v Sloveniji. Dejavnosti v projektu konS se vsebinsko in strukturno dopolnjujejo z ustanovitvijo nove razvojno-raziskovalne in oblikovalsko-inženirske inštitucije (future/solution lab), ki bo omogočala produkcijo vrhunske sodobne raziskovalne umetnosti in prevajanje daljnovidnih umetniških idej in invencij v gospodarstvo ter napredno naravnano družbeno okolje. Cilj projekta je vzpostavitev sistemske povezave med snovalci idej, izumitelji in inženirji za ustvarjanje rešitev za vključujočo družbo ter vzpostavljanje informacijsko-izobraževalnega sistema za različne družbene skupine, ki bodo opolnomočene za kritično rabo novih tehnologij.
Predlog za ustanovitev konS-a izhaja iz pobude, ki smo jo deležniki na področju intermedijske umetnosti uspeli uvrstiti kot cilj v Nacionalni program za kulturo 2013-2017, kjer ukrep omenja izboljšanje infrastrukturnih pogojev za producente intermedijske umetnosti. Projekt v ospredje postavlja zainteresirane zavode, društva in posameznike s področja sodobnih raziskovalnih umetniških praks, ki so enakopravno vključeni v oblikovanje skupnega mehanizma za trajnostno izboljšanje infrastrukturnih pogojev. Priložnost za realizacijo omenjenega cilja je zapisana v prvi prednostni osi Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (2.1. Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva) in v Strategiji pametne specializacije 2014-2020.
Izhajajoč iz potreb intermedijske umetnostne produkcije na terenu ugotavljamo, da je potrebno ustvariti pogoje za boljše delo umetnikov, možnost ustvarjanja večjih projektov in vzpostavitev trga, t.j. povezav z gospodarstvom in različnimi skupnostmi, ki v intermedijski produkciji prepoznava potenciale idej za inovacije in razvoj svojih bodočih produktov in storitev.
S tem namenom smo se partnerji s področja sodobne raziskovalne umetnosti – Zavod Kersnikova, Zavod Projekt Atol, Zavod Aksioma, Društvo Ljudmila, Zavod Cona, vsi iz Ljubljane, in Univerza v Novi Gorici – Akademija umetnosti, Mladinski center Velenje, LokalPatriot Novo mesto ter MKC Maribor – povezali v konzorcij, ki bo vzpostavil sodelovalno platformo na diagonali zahodne in vzhodne kohezijske regije Slovenije. konS je zasnovan tako, da se v pridruženo partnerstvo lahko vključijo tudi druge organizacije, ki bodo izkazale interes za aktivno sodelovanje v platformi. Ustanovitveni partnerji smo se odzvali na odprti poziv deležnikom za opredelitev perspektivnih tehnoloških področij in produktnih smeri Strategije pametne specializacije (SPS), ki ga je maja 2015 objavila Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ter s tem ustvarili pogoje za začetek priprav na črpanje sredstev, ki so v Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike.
Prikazovanje nevidne množice
Torek, 14. januar 2020
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani
Skozi zgodovino je bilo prikazovanje delavcev pogosto korak k prepoznavanju njihovega obstoja, kar jim je omogočilo dostojanstvo, da so bili obravnavani kot subjekti in predstavniki »razreda«. Kurator Hiperzaposlovanja Domenico Quaranta bo s poglabljanjem v raziskovanje za razstavo ponudil pregled različnih umetniških prizadevanj, da bi prikazali spletne delavce, od kitajskih »farm zlata« do skeneristov, od delavcev na poziv do moderatorjev spletnih vsebin.
Hiperzaposlovanje
Hiperzaposlovanje
Razstava
7. november 2019–19. januar 2020
MGLC – Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana
Kurator
Domenico Quaranta
Umetniki
Danilo Correale, Elisa Giardina Papa, Sanela Jahić, Silvio Lorusso, Jonas Lund, Michael Mandiberg, Sebastian Schmieg, Guido Segni
V okviru programa
Hiperzaposlovanje – Družba brez dela, spletno delo in avtomatizacija
Delo – eden od odločujočih vidikov naših kapitalističnih družb – je tudi ena od strani sodobnega življenja, na katero so tehnološke inovacije in nastop postfordizma močneje vplivali. Čeprav je naraščajoča avtomatizacija dejansko povzročila izginotje veliko oblik človeškega dela, pa v nasprotju z napovedmi številnih mislecev dela ni odpravila. Namesto tega je skupaj z drugimi inovacijami, kot je vzpon kulture naprav in družabnih omrežij, vodila k njegovi fragmentaciji v mnoštvo mikrodel in njegovi infiltraciji v vsak trenutek življenja. Z drugimi besedami, ne glede na to, ali smo brezposelni, samozaposleni ali redno zaposleni za polni delovni čas, danes kot »uporabniki tehnologije« vedno delamo. Hiperzaposlovanje je skupinska razstava, ki te in druge razsežnosti tega, kar je delo postalo, raziskuje v delih osmih mednarodnih umetnikov, ki se osredotočajo na teme, kot so avtomatizacija in ekonomija na poziv, konec prostega časa, aplikacije za samopomoč, utrujenost zaradi družabnih omrežij in kvantifikacija.
RAZSTAVLJENA DELA
Danilo Correale
Sanjarjenje – o osvoboditvi od dela, 2017
Ob koncu dobe, ki je večinoma temeljila na delu kot praksi in etični vrednoti, je razmišljanje o družbi brez dela lahko težje kot njeno uresničenje. V Sanjarjenje – o osvoboditvi od dela Danilo Correale sodeluje z newyorškim hipnoterapevtom pri pisanju dveh scenarijev za vodeno hipnozo, katerih cilj je sprostiti telo in duha v pripravi na družbo brez dela. Delo je predstavljeno kot instalacija, ki občinstvo izolira od okolja in tako omogoči popolno potopitev, in ni mišljeno kot sredstvo bega pred pragmatičnimi razpravami o samoorganizaciji in državljanskih pravicah, ampak je prej poskus vzpostaviti drugačno narativno interakcijo s časom in subjektnostjo, da bi porodili globljo povezavo s samimi sabo, našimi vlogami državljanov in zaveznikov in vlogo umetnosti v našem času.
Elisa Giardina Papa
Delo spanja, 2017
»Delo spanja […] je serija kratkih videoodlomkov, ki se humorno navezujejo na aplikacije za samopomoč. Delo preučuje idejo, da je spanje postalo najnovejše mejno območje raziskovanja vedenjskih in bioloških podatkov za optimizacijo spalnih vzorcev, s čimer pa se čas, ki ga naša telesa uporabljajo za počitek in obnovo, spreminja v obliko dela, namenjenega pridobivanju podatkov. Tako digitalne naprave delujejo kot strup in hkrati kot zdravilo zanj, pri čemer nudijo olajšanje za čas, ki ga vzamejo. Dnevne vaje in ocene, ki jih predlaga Delo spanja […], se zanašajo na vrsto motivov, ki razkrijejo absurdnosti tehnološko podprte samooptimizacije. Videoodlomki ponazarjajo, kako tehnologijo uporabljamo, da bi človeške spalne navade uravnavali po ritmih širšega sistema, ki vključuje tako ljudi kot neljudi, od organske materije do digitalnih naprav samih.« (Christiane Paul)
Sanela Jahić
Delati zginotje delanja, 2018–2019
Avtomatizacija dela je proces, ki v zahodnih družbah poteka že od prihoda prvih strojev, z razvojem umetne inteligence pa se nam obeta njeno dokončanje. Bo umetniška dejavnost imuna za te dogodke? Slovenska umetnica Sanela Jahić predstavlja ambiciozno raziskavo v teku, v temelju katere je programiranje napovednega algoritma, ki naj bi namesto nje zasnoval umetniška dela. Na razstavi bodo nova, strojno predlagana dela javno predstavljena. Projekt, ki se uvršča v dolgo tradicijo avtomatizacije umetniškega dela v medijski umetnosti, postavlja neprijetna vprašanja: Se proces umetniškega ustvarjanja lahko popolnoma avtomatizira? Kaj pa če se umetnica v temelju ne strinja s tem, kar stroj proizvede? Če bi umetnica in algoritem vzporedno ustvarjala dela za razstavo, bi občinstvo lahko razlikovalo med obema produkcijama?
Silvio Lorusso
Ne bi morali delati?, 2016
»Ne bi morali delati? (2016), katerega naslovno vprašanje je natisnjeno na prozornem ozadju v navadnem operativnem fontu, je serija nalepk, ki naj bi jih postavili v katerokoli prostočasno ali deloma prostočasno okolje, od prenosnika do stranišča, da bi delovale kot večni opomnik napornih dolžnosti pred nami. Ne bi morali delati?, poimenovan po besedilu, ki ga vtičnik brskalnika StayFocusd z več kot 600.000 uporabniki sproži, ko se konča čas, ki je uporabniku odmerjen za družabne medije in druge zavlačevanju prijazne strani, vsaki površini omogoča, da delavce na daljavo opomni, da so še vedno privezani na stroj.« (Nicola Bozzi) Delo, ki bo predstavljeno v novi iteraciji, razviti posebej za Hiperzaposlovanje, simbolično predstavlja novo kategorijo delavcev, ki jih je Lorusso opredelil kot »podjetni prekariat« (entreprecariat) in ironično povzema shizofren odnos »uporabnika tehnologije« do dela in prostega časa.
Jonas Lund
Govori z mano, 2017–2019
Govori z mano, ki je bil lansiran leta 2017 kot spletni projekt, je bil predstavljen kot pogovorni robot, ki je bil narejen po vzoru in se je učil iz vseh prejšnjih pogovorov z neposrednimi sporočili (skype, whatsapp, facebook messenger), kot jih je natipkal umetnik sam, da bi ustvaril pametno, strojno naučeno, avtomatično govorečo verzijo umetnika. Do oktobra 2019 je pogovorni robot sogovornikom odgovarjal z glasom, ki je bil verzija umetnikovega glasu, sintetiziranega na podlagi napisanega besedila. V knjižni verziji, ki je bila razvita v sodelovanju z umetnikom in oblikovalcem Federicom Antoninijem in bo prvič pokazana na razstavi Hiperzaposlovanje, niso le zbrani vsi pogovori, opravljeni za projekt od leta 2017, ampak se tudi razkrije obrat, zaradi katerega je projekt celo bolj pomenljiv: večinoma se je dejansko pogovarjal umetnik sam, igral je robota, zasužnjen s programom, ki ga je ustvaril.
Michael Mandiberg
Kvantificirani avtoportret (enoletni performans), 2016–2017
Kvantificirani avtoportret (enoletni performans) je trikanalna videoinstalacija, ki dokumentira enoletni performans, v katerem je Michael Mandiberg sodeloval_a v letih 2016 in 2017. Michael Mandiberg je uporabil_a samosledilno tehnologijo gibanja quantified self, trenda v panogi velnesa, ki skuša doseči poznavanje samega sebe s sledenjem lastnim osebnim podatkom. Umetnik_ca je svoj računalnik in iphone sprogramiral_a tako, da sta eno leto vsakih petnajst minut zajela posnetke zaslona in podobe, kar je tehnika, ki se uporablja za nadzorovanje dela v svobodnih poklicih. Poleg tega je sledil_a svojim duševnim, fizičnim in čustvenim stanjem s pomočjo fitbita in dnevnika. Namesto da bi si prizadeval za dobro počutje in popolnost, Kvantificirani avtoportret (enoletni performans) razkrije položaj umetnika_ce kot mikrokozmosa patološko preobremenjene in vedno bolj kvantificirane družbe.
Sebastian Schmieg
Pričakovanja in izvedbe (preživetvena ustvarjalnost), 2017–2018
Fiverr je globalno spletno tržišče dela na poziv, na katerem se cena vsake naloge ali storitve začne pri petih dolarjih za izvedeno opravilo. Umetnik je izkoristil pomanjkanje varnostnih ukrepov na tej platformi dela na poziv in tako prenesel na tisoče videov, ki so jih za svoje stranke ustvarili delavci na poziv. Izbor iz arhiva je prikazan na dveh pametnih telefonih, ki sta s trakom za mobilne telefone pritrjena na rokav prazne trenirke. V videih množično podjetništvo in množična inovacija postaneta vidna kot izvajanje preživetvene ustvarjalnosti, tj. kot zamišljanje kakršnekoli ideje, s katero je moč preživeti na konkurenčnem področju. Pričakovanja in izvedbe hkrati naslovi tudi voajerizem, in sicer na dveh ravneh: po eni strani naredi vidne ljudi, ki na fiverrju naročajo take videe, po drugi strani pa ponudi vpogled v intimnejše kotičke ekonomije na poziv.
Guido Segni
Zahtevajte popolno lenobo, 2018–2023
V času obsedenosti z delom, strahu pred roboti in močnega tehnološkega pospeška kolektivno domišljijo vznemirja nov pomp: pomp dolgočasne avtomatizacije in popolne lenobe. Zahtevajte popolno lenobo je petletni načrt in trajajoči performans o umetnosti, delu, samopreživljanju in lenobi. V prihodnjih petih letih (2018–2023) bo italijanski umetnik Guido Segni z uporabo množice algoritmov globokega učenja delegiral in avtomatiziral del ustvarjanja svoje umetniške produkcije, zato da bi povečal produkcijo, presegel delo v umetnosti in se vedno bolj prepuščal lenobi. V prvem letu (2018) se je stroj z globokim učenjem naučil ustvariti edinstvene portrete umetnika, ki je ležal v postelji. Projekt lahko podprete na platformi za množično financiranje Patreon, ki je bila zasnovana posebej za pokroviteljstvo v umetnosti, s čimer Segni raziskuje model umetniške ekonomije, ki bolj ustreza družbi brez dela.
KURATOR
Domenico Quaranta je kritik sodobne umetnosti in kurator. Njegovo delo se osredotoča na vpliv trenutnih sredstev produkcije in distribucije umetnosti in na način, kako se ta – sintaktično in semantično – odzivajo na tehnološki premik. Je avtor In My Computer (2011), Beyond New Media Art (2013) in AFK. Texts on Artists 2011–2016 (2016). Pisal je za številne knjige in kataloge, jih uredil ali souredil, med drugim GameScenes. Art in the Age of Videogames (2006) in THE F.A.T. MANUAL (2013). Od leta 2005 je kuriral in sokuriral številne razstave, med drugim Holy Fire. Art of the Digital Age (2008); RE:akt! (2009–10); Playlist (2009–10); Collect the WWWorld (2011–12); Unoriginal Genius (2014); Cyphoria (2016), Janez Janša® (2017–18) in Escaping the Digital Unease (2017–18). Predava po svetu in dela na Accademia di Belle Arti di Carrara. Je soustanovitelj Link Art Center v Brescii (2011–19).
UMETNIKI
Danilo Correale (Italija) je umetnik in raziskovalec, ki živi in dela v New Yorku. Analizira vidike človeškega življenja, kot sta razmerje med delom in prostim časom in spanje, in sicer v luči časa in telesa. Njegovo delo je bilo predstavljeno na številnih skupinskih razstavah, med drugim na 5. uralskem bienalu v Jekaterinburgu (2019); trienalu Broken Nature v Milanu (2019); Istanbulskem oblikovalskem bienalu (2018); Bienalu v Rigi (2018); Somatechnic v Museionu v Bolzanu (2018); razstavi Work It Feel It! na dunajskem bienalu (2017). Njegove nedavne samostojne razstave vključujejo: TheyWillSayIKilledThem v centru MAC v Belfastu (2017); At Work’s End v Art in General v New Yorku (2017); Tales of Exhaustion v La Loge v Bruslju (2016); The Missing Hour. Rhythms and Algorithms v galeriji Raucci/Santamaria v Neaplju (2015). Correale je nedavno objavil The Game – A three sided football match (FeC, 2014); No More Sleep No More (Archive Books, 2015) in Reverie. On the Liberation from Work (Decelerationist Reader, 2017). Leta 2017 je prejel nagrado New York Prize za mladega italijanskega umetnika, bil izbran za program novih naročil galerije Art in General, dobil pa je tudi štipendijo programa Italian Council Grant in raziskovalno štipendijo na Univerzi Columbia v New Yorku.
Elisa Giardina Papa je italijanska umetnica, katere delo raziskuje spol, spolnost in delo v odnosu do neoliberalnega kapitalizma in globalnega juga. Med drugim je bilo razstavljeno in prikazano v newyorški MoMi, muzeju Whitney [naročilo Sunrise/Sunset], na bienalu Seoul Mediacity Biennale 2018, v neuradnem internetnem paviljonu 54. beneškega bienala, na XVI Quadriennale di Roma, rhizome.org [naročilo za serijo Download] in v newyorškem The Flaherty. Elisa Giardina Papa je magistrirala iz likovne umetnosti na RISD in diplomirala na Politecnico di Milano, trenutno pa pripravlja doktorat iz medijskih in spolnih študij na Univerzi Berkeley. Živi in dela v New Yorku in Sant’Ignaziu (Sicilija).
Sanela Jahić je leta 2008 diplomirala na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2010 pa je magistrirala iz Umetnosti v javnem prostoru in novih umetniških strategij na Univerzi Bauhaus v Weimarju. Je intermedijska umetnica, ki gradi tehnološko podprte kinetične objekte in instalacije. Njena umetniška praksa pogosto vključuje sodelovanje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo, programsko opremo in elektroniko. Živi in dela v Škofji Loki. Njeno delo je bilo razstavljeno na številnih prizoriščih v Sloveniji in na tujem.
Delo Silvia Lorussa se osredotoča na kulture in retorične režime, vgrajene v tehno-družbene sisteme. Ukvarja se z naracijami in protinaracijami, ki opredeljujejo platforme, naprave in vmesnike. S tem se loteva napetosti okoli idej dela, produktivnosti, avtonomije, samooblikovanja, podjetništva, prekarnosti in neuspeha. Lorussova praksa združuje različne medije, kot so video, spletne strani, knjige umetnika, instalacije, predavanja. Je pridruženi raziskovalec na Institute of Network Cultures v Amsterdamu, predavatelj na Kraljevi akademiji lepih umetnosti v Haagu in raziskovalec na Akademiji Willema De Kooninga. Njegovo delo je bilo predstavljeno v mednarodnem prostoru, na prizoriščih, kot so Re:Publica v Berlinu; MAXXI v Rimu; Transmediale v Berlinu; Drugo more na Reki; Kunsthalle Wien; MoneyLab v Amsterdamu; IMPAKT v Utrechtu; Sight & Sound v Montrealu; Adhocracy v Atenah. O njegovem delu so med drugim pisali Guardian, Financial Times in Wired. Živi v Rotterdamu in predava po svetu. Njegovo knjigo Entreprecariat je v italijanščini izdala Krisis (Brescia, 2018), v angleščini pa Onomatopee (Eindhoven, 2019).
Jonas Lund je švedski umetnik, ki ustvarja slike, kipe, fotografije, spletne strani in performanse, v katerih kritično razmišlja o sodobnih omrežnih sistemih in oblastnih strukturah nadzora. Lund je magistriral na Inštitutu Pieta Zwarta v Rotterdamu (2013) in diplomiral iz likovne umetnosti na Akademiji Gerrita Rietvelda v Amsterdamu (2009). Imel je samostojne razstave v Whitechapel Art Gallery v Londonu (2016), Steve Turner v Los Angelesu (2016, 2015, 2014), Växjö Konsthall na Švedskem (2016), Showroom MAMA v Rotterdamu (2013) in New Museum v New Yorku (2012), sodeloval pa je tudi na številnih skupinskih razstavah, med drugim v Carrol/Fletcher v Londonu; ZKM v Karlsruheju; Van Abbemuseum v Eindhovnu; Witte De With v Rotterdamu; De Hallen v Haarlemu in Moving Museum v Istanbulu. O njegovem delu so med drugim pisali Artforum, Kunstforum, Metropolis M, Artslant, Rhizome, Huffington Post, Furtherfield in Wired.
Michael Mandiberg je interdisciplinarni_a umetnik_ca, ki v svojem delu križa več oblik in disciplin, da bi orisal_a politično in simbolno moč, kakor se ta oblikuje na spletu. Michael Mandiberg je magistriral_a iz likovne umetnosti na California Institute of the Arts in diplomiral_a na Univerzi Brown. Projekti Michael_a Mandiberg_a so bili med drugim predstavljeni v newyorški MoMi; Los Angeles County Museum of Art (LACMA); New Museum v New Yorku; Musée d’Art Moderne de la Ville de Paris; Denny Dimin Gallery, Art-in-Buildings Financial District Project Space v New Yorku; Arizona State University Museum & Library v Tempeju in Transmediale v Berlinu. O delu Michael_a Mandiberg_a so obširno pisali Artforum, Art in America, ARTnews, New York Times, New Yorker in Wall Street Journal.
Sebastian Schmieg je umetnik, ki živi in dela v Berlinu. V svojem delu se ukvarja z algoritmičnim obtokom podob, tekstov in teles v kontekstih, ki zabrišejo meje med človekom in programom, posameznikom in množico, delom in prostim časom. V središču njegove prakse so igrivi posegi v najdene sisteme, ki raziskujejo skrite – in pogosto absurdne – vidike za bleščečimi vmesniki naše omrežene družbe. Schmieg dela s široko paleto medijev, kot so video, spletne strani, instalacije, knjige umetnika, programi po meri in predavanja performansi. Schmiegovo delo je bilo med drugim prikazano v The Photographers’ Gallery v Londonu; Rhizome v New Yorku; Transmediale v Berlinu; NRW-Forum v Düsseldorfu; Panke Gallery v Berlinu. Živi in dela v Berlinu in Dresdnu.
Guido Segni, alias Clemente Pestelli, živi in dela na presečišču umetnosti, pop internetne kulture in podatkovne halucinacije. Za njegovo delo, ki se večinoma osredotoča na dnevne (zlo)rabe interneta, so značilne minimalne geste na tehnologiji, ki združujejo konceptualne pristope in tradicionalni hekerski odnos do tega, da stvari narediš čudne, neuporabne in disfunkcionalne. Je soustanovitelj Les Liens Invisibles, v preteklosti pa je deloval na področjih hektivizma ter mrežne in videoumetnosti. Njegovo delo je bilo razstavljeno v galerijah, muzejih (MAXXI v Rimu; New School v New Yorku; Muzeju umetnosti KUMU v Talinu) in na mednarodnih festivalih umetnosti in medijske umetnosti (beneškem bienalu; Transmediale v Berlinu). Predava na Accademia di Belle Arti di Carrara in vodi imaginarni laboratorij REFRAMED in spletno galerijo greencube.gallery.
KOLOFON
Kurator: Domenico Quaranta
Avtorji: Danilo Correale, Elisa Giardina Papa, Sanela Jahić, Silvio Lorusso, Jonas Lund, Michael Mandiberg, Sebastian Schmieg, Guido Segni
Produkcija:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2019
Koprodukcija:
MGLC – Mednarodni grafični likovni center
Partner:
Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji
Medijski partnerji:
Neural – Critical digital culture and media arts, DPG, TAM-TAM
Finančna podpora:
Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana
Program Zavoda Aksioma sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov razvoja in profesionalizacije NVO in prostovoljstva.
POVEZANI DOGODEK
Avtomatiziraj vse živo!
Simpozij
14.–15. januar 2020
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani
Moderna galerija
Om za kovanec
Sašo Sedlaček
Om za kovanec
Performans
Sreda, 6. november 2019, ob 19. uri
Razstava
12.–29. november 2019
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
V okviru programa
Hiperzaposlovanje – Družba brez dela, spletno delo in avtomatizacija
Z vzponom umetne inteligence in avtomatizacije dela se bo vrednost človeškega nedela radikalno spremenila. Performans Om za kovanec bo lansiral platformo Oblomo, ki bo s pomočjo tehnologije veriženja blokov spremenila nedelo v vrednost. Na platformi bodo uporabniki kovali kriptovaluto oblomo tako, da bodo mirovali, sedeli, meditirali ali ležali pred svojimi napravami, s katerih jih bo opazoval program za strojno učenje.
V performansu Om za kovanec trije mirujoči posamezniki – »rudarji« – pred občinstvom v živo izvajajo meditacijsko mantro om. Pri tem jih nadzoruje program za strojno učenje in njihovo meditacijo zapisuje v verigo blokov. Na performansu bo tako ustvarjen prvi sklop v dolgi verigi blokov, ki bodo sledili v nadaljevanju projekta. Osrednji del performansa je izvedba protokola za rudarjenje omov, v katerem morajo biti izpolnjeni trije pogoji: zahteva mirujoče rudarje, ki jih nadzoruje umetna inteligenca, vse skupaj pa overi občinstvo. Protokol se uporablja za nadzor nad količino om blokov, iz katerih bo mogoče nato kovati kriptokovance. Gre za nadzor nad količino surovine v sistemu in se bo moral ponoviti vsakič, ko je bo zmanjkalo. Ta sistem rudarjenja kriptovalut v nasprotju z vsemi drugimi načini ne porabi skoraj nič elektrike in je inovativna ekološka alternativa sicer neskončno potratnemu rudarjenju.Razstava, ki bo sledila v Projektnem prostoru Aksioma, bo predstavljala dokumentacijo performansa in protokole, vzpostavljene za rudarjenje surovin, ki bodo na koncu uporabljene za kovanje kriptovalute oblomo.
Razstava, ki bo sledila v Projektnem prostoru Aksioma, bo predstavljala dokumentacijo performansa in protokole, vzpostavljene za rudarjenje surovin, ki bodo na koncu uporabljene za kovanje kriptovalute oblomo.
Spletna stran OBLOMO
SPREMLJEVALNI PROGRAM
V koprodukciji s TAM-TAMom bo dan pred performansom v TAM-TAMovi Ulični galeriji in na lokacijah po Ljubljani lansirana plakatna kampanja s sloganom »Zaposlen z nedelom«: urbana intervencija med golo reklamo in vabilom, naj nedejavnost na novo premislimo kot ultimativno obliko dela.
AVTOR
Sašo Sedlaček je diplomiral iz kiparstva in videa na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer od leta 2015 dela kot izredni profesor za video in nove medije. Za svoje delo je dobil različne nagrade, med njimi sta trend za izjemne dosežke v vizualni kulturi (Ljubljana, 2012) in VIDA 11 (Fundación Telefónica, Madrid, 2008). Njegovo delo je vključeno v različne zasebne in javne zbirke, med drugim v zbirko MGML. Od leta 2001 je bilo razstavljeno v Sloveniji in na tujem na različnih prizoriščih, od katerih so najbolj nedavna: Mestna galerija v Ljubljani (2019), Espace Apollonia v Strasbourgu (2018), Contemporary Art Palazzo Torriani, Gradisca d’Isonzo (2018), Autostrada bienale Prizren (2017), Handel Street Projects v Londonu (2017); UGM v Mariboru (2017); MSUM v Ljubljani (2016); AND Festival v Manchestru (2015); Wro Art Center v Vroclavu (2015); Ars Electronica v Linzu (2014); Transmediale v Berlinu (2014).
KOLOFON
Avtor: Sašo Sedlaček
Performerji: Dominik Hudoklin, Florijan Germovšek, Matjaž Duh
Programiranje: Sunčica Hermansson
Zahvale: Uroš Hercog, Nebojša Živković, Ruth Catlow, Max Dovey, Franc Solina, Borut Batagelj
Produkcija: Aksioma – Institute for Contemporary Art, Ljubljana, 2019
Koprodukcija: Drugo more
Ulična razstava Zaposlen z nedelom je nastala v koprodukciji s TAM-TAMom.
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana.
Ta projekt je sestavni del Dopolavora, vodilnega projekta Reke 2020 – Evropske prestolnice kulture ob podpori Oddelka za kulturo mesta Reka, Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške in Ministrstva za turizem Republike Hrvaške.
Program Zavoda Aksioma sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov razvoja in profesionalizacije NVO in prostovoljstva.
Srečanja z drugim umom
Sreda, 2. oktober 2019
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
Kyriaki Goni v predavanju govori o svoji umetniški in raziskovalni praksi, v kateri preučuje sinergije in interakcije med ljudmi in algoritmi. Podatkovljenje, spomin, pozaba in napovedovanje so osrednji elementi tega preučevanja. Na kakšen način algoritem vpliva na to, kako dojemamo ne le svet, pač pa tudi sebe? Kako lahko ustvarimo nove metafore, da bi doumeli te procese in se z njimi spopadli?
Moderne rešitve potrebujejo moderne probleme
Sreda, 15. maj 2019
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
V predstavitvi Moderne rešitve potrebujejo moderne probleme je Lund raziskoval svojo umetniško prakso in svoj opus z vidika dvojnosti rešitve in problema. Zelo pogosto se tehnološke rešitve, ki jih ponuja elita Silicijeve doline, hitro spremenijo v družbene probleme. Nasprotno pa dela, ki jih proizvaja Lund, lahko delujejo kot problemi za predstavljene rešitve. Predstavitev je raziskala Lundov opus v odnosu do te dihotomije in predstavila alternativno naracijo trenutni dogmi.
Dokumentarni film je vedno predstavljal način za ustvarjanje močnih vizualnih pripovedi, ki gledalca pritegnejo, iz resničnih zgodb, ki bi jih drugače težko predstavili. Kot tak, je idealen medij, da v javno razpravo vključi kakršno koli radikalno, včasih marginalno prakso, ki jo živi skupina srečnežev in si zasluži širšo publiko, kot tudi za razvoj proti-naracije okoli specifičnih tem, vodenje preiskovalnih raziskav in dokumentiranje umetniških praks, ki jih ne moremo razumeti v njihovi kompleksnosti samo s tem, da gledamo umetniška dela v muzejih.
Aksioma je prepoznala specifično vlogo, ki jo igra dokumentarni film in je od leta 2012 v Sloveniji premierno predstavljala dokumentarne filme, ki so močno povezani z njenim programom, in ki so lahko ustvarili boljše zavedanje ljudi o temah, ki segajo od dolgotrajnega shranjevanja nuklearnih odpadkov do internetnih memov, od antiglobalizacijskega aktivizma do sociopolitičnih implikacij pornografije. Te projekcije, sprva sporadične in predstavljene v neenakomernih presledkih, so se v zadnjih nekaj letih izkristalizirale v Akcija!, reden cikel dogodkov, ki se vrstijo v januarju ali februarju vsakega leta v ljubljanskem Kinu Šiška. Izbor vrhuncev iz preteklosti vključuje Into Eternity (2012) danskega umetnika Michaela Madsena, ki se sprašuje od prihodnosti nuklearnih odpadkov in raziskuje grozo pričakovanja nepredvidljive prihodnosti; Strange Culture (2012) umetnice Lynn Hershman Leeson, raziskave o tem, kako je postala biotehnična umetnost priznanega kolektiva Critical Art Ensemble, razumljena kot bioterorizem v luči terorističnega napada 11. septembra; The Story of Technoviking (2014) nemškega umetnika in filmskega ustvarjalca Matthiasa Fritscha, ki raziskuje internetne meme, zasebnost, avtorske pravice in spopad med spletnimi navadami in preživetimi uredbami; Dust and Illusions (2015) Olivierja Bonina, ki predstavi trideset let zgodovine festivala Burning Man, eksperiment v skupnosti, umetnosti, radikalni samoekspresiji in samozadostnosti, do katere pride vsako leto v puščavi Black Rock v Nevadi; The Yes Men Are Revolting (2015) Laure Nix, dokumentira poslednje potegavščine legendarnega aktivističnega tandema, ki se je specializiral za motnje v kulture The Yes Man; Art of the Prank (2016) Andree Marinija, čustveno potovanje, ki sledi evoluciji umetnika Joeya Skaggsa – silovitega zagovornika neodvisnega razmišljanja in človeka, ki je spremenil medijske laži in prevare v umetnost; in Burden (2018), Timothyja Marrinana in Richarda Deweyja, igran dokumentarni film, ki raziskuje življenje in delo pionirja performansa in instalacijske umetnosti, Chrisa Burdena. Leta 2019 je britanska skupina Unknown Fields (vodita jo soustanovitelja Kate Davies in Liam Young) gledalce svojega filma Zgodbe s temne strani mesta popeljala na različne odprave po svetu, od Arktičnega morja do divjine na zahodu Avstralije in do bolivijskih rudnikov litija, kjer so zbirali podatke o teh oddaljenih, fascinantnih krajih, ki so nepričakovano in zapleteno povezani z našim vsakdanjim življenjem. Leta 2020 bo Akcija! predstavila slovensko premiero dokumentarnega filma iHuman nagrajene dokumentarne režiserke Tonje Hessen Schei, ki se odpravi v cvetočo industrijo umetne inteligence (UI), da bi videla kakšne priložnosti in izzive opažajo računalničarji, ko to tehnologijo poganjajo naprej.
Radical Networks
Sreda, 26. marec 2019
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Radical Networks (Radikalna omrežja) je mednarodna konferenca in umetniški festival, kjer se predstavljajo posamezniki, ki se kritično in ustvarjalno ukvarjajo z elektromagnetnim spektrom. V odzivu na nejasnost notranjega delovanja in vprašanja, ki se odpirajo v povezavi z vedno priklopljeno medomrežno družbo, poskuša dogodek te zadeve demistificirati in jih ozavestiti. Sarah Grant bo obravnavala razmišljanja, ki so vodila do vzpostavitve Radical Networks, in cilje tega na skupnost osredotočenega dogodka, pri čemer bo povzela tudi pretekla predavanja.
Avtopsija podatkovnega posla
Sreda, 26. marec 2019
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Naši tako imenovani omreženi družbi doslej ni uspelo, da bi logiko medsebojne povezanosti prenesla v naša življenja. Državljani postajajo vedno bolj podobni strojem in odvisni od podatkov, kar grozi povezavi med ljudmi in njihovimi naravnimi življenjskimi prostori. Čeprav večino svojih dnevnih transakcij izvedemo po elektronskih napravah, pa zelo malo vemo o sistemu, ki omogoča take interakcije, oziroma z drugimi besedami, o tovarni, ki leži onkraj vmesnika.
Elektromagnetni situacionizem
Sreda, 26. marec 2019
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Gordan Savičić in Bengt Sjölén bosta govorila o delih, ki sta jih razvila skupaj z Delovno skupino kritičnega inženirstva. Umetnika raziskujeta omrežne situacije, v katerih je elektromagnetna infrastruktura uporabljena kot polje intervencije. S pomočjo sodobne tehnike, kot je programsko definiran radio, se ukvarjata z analizo in rekonstrukcijo vsakršnega signala, izpuščenega v zrak, ne glede na to, ali izvira iz namernega oddajanja antene ali iz nenamernega sevanja prevodnika na substratu. Elektromagnetni prostor je raziskovalni okvir za proučevanje sledi in senc naše tehnološke odvisnosti.
Topologije temnega spleta
Sreda, 26. marec 2019
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Danja Vasiliev je v predavanju podal pregled »topologij temnega spleta« v kontekstu svojega dela Prodaja zasebnih omrežij (Vending Private Network). S kritiko splošno razširjenega branja interneta kot digitalnega utelešenja skupnega, javnega prostora je z uporabo pripomočkov ukazne vrstice, ki jih poznajo omrežni administratorji, razkril globoko in izvorno privatizacijo, ki zahteva nove »temne abstrakcije«, če hočemo doseči javni prostor, ki ga od interneta pričakujemo. S tem je pokazala, da »temni splet« na tehnični ravni vključuje enake pravice, kot jih cenimo in dejavno branimo v fizičnem javnem življenju.
Zgodbe s temne strani mesta
Sreda, 25. februar 2019
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
New Dark Age. Technology and the End of the Future
Sreda, 20. februar 2019
Moderna galerija, Ljubljana
»New Dark Age je ena izmed najbolj vznemirljivih in informativnih knjig, ki sem jih prebral o internetu, kar pomeni, da je to ena izmed najbolj vznemirljivih in informativnih knjig, ki sem jih prebral o sodobnem življenju.« – Mark O’Connell, The New Yorker
Celoten internet
Torek, 29. maj 2018
Moderna galerija, Ljubljana
Olia Lialina v predavanju obravnava najpomembnejše elemente spleta iz sredine devetdesetih let in razkrije odnos med novim medijem in njegovimi prvimi uporabniki. Sredi devetdesetih let je bil splet bleščeč, bogat, oseben, počasen in v izdelavi. Danes tega odnosa ni več, internet je postal množični medij, ki upošteva ambicije internetnih podjetij, profesionalna avtorska orodja in smernice uporabnosti. Olia Lialina bo govorila o odločitvah , ki so jih skrbniki spletnih strani v obdobju pred družbenimi omrežji morali sprejeti pri svojem delu, preden je oblikovanje spletnih strani postalo poklic, in o svojih izbirah danes, kot oblikovalka, strastna raziskovalka vernakularnega spleta in skrbnica arhiva One Terabyte of Kilobyte Age (Terabajt kilobajtne dobe). Umetnica je občinstvu predstavila bisere zgodnje spletne kulture, pri tem pa se ni ustavila le pri običajnih znakih ‘v izdelavi’ (under construction) in nostalgiji animiranih GIF-ov.
Hekanje politike s subverzijo, državljansko nepokorščino in pravom
Sreda, 25. april 2018
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Umetnost kolektiva Peng! deluje kot goreča barikada v medijski biosferi. Kakšni so izzivi za to pozicijo pri delu v mednarodnem prostoru? Nekaj, kar je očitno drzno v Nemčiji, je lahko nezakonito na Poljskem ali v Združenem kraljestvu. V Evropi je najpomembnejša svoboda umetnosti; v ZDA pa svoboda govora. Sredi vprašanj levičarske cenzure in desničarske subverzije kolektiv Peng! deli svoje taktike za motenje obeh strani razprave.