Taktike & praksa #8:
AVTOMATIZIRAJ VSE ŽIVO!
Simpozij
14.–15. januar 2020
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani
Moderna galerija
Kuratorja:
Domenico Quaranta, Janez Fakin Janša
Sodelujoči: Elisa Giardina Papa, Sanela Jahić, Silvio Lorusso, Michael Mandiberg, Domenico Quaranta, Sašo Sedlaček, Sebastian Schmieg
V okviru serije konferenc Taktike & praksa in programa Hiperzaposlovanje – Družba brez dela, spletno delo in avtomatizacija
V okviru Hiperzaposlovanja želi simpozij AVTOMATIZIRAJ VSE ŽIVO! raziskati protislovje, ki je implicitno prisotno v naraščajoči avtomatizaciji dela: ali ta proces, ki bi domnevno moral odpreti novo dobo prostega časa, nedela in univerzalnega temeljnega dohodka, ljudi nasprotno spreminja v programske agente, nevidne sužnje strojev? Avtomatizacija, ki so jo ludisti na samem začetku industrijske dobe sprejeli kot prekletstvo, v 20. stoletju ni uničila človeškega dela, ampak je v globalnem merilu temeljito spremenila njegovo organizacijo. Tehnološke inovacije so jo v poznem 20. stoletju pripeljale do čisto nove ravni in s tem pospešile premik k postindustrijskemu ekonomskemu modelu. Danes ko številne službe, ki so jih prej opravljali ljudje, postajajo popolnoma avtomatizirane, se zdijo sanje – ali mora – družbe brez dela bliže kot kadarkoli; toda če si stvari ogledamo pobliže, avtomatizacija v svoji trenutni obliki ne uničuje človeškega dela. Prej ga dela nevidnega.
PROGRAM
1. DAN
14. januar 2020, ob 11.00
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, Erjavčeva cesta 23, Ljubljana, soba 7, prvo nadstropje
Domenico Quaranta
Prikazovanje nevidne množice
PREDAVANJE
Skozi zgodovino je bilo prikazovanje delavcev pogosto korak k prepoznavanju njihovega obstoja, kar jim je omogočilo dostojanstvo, da so bili obravnavani kot subjekti in predstavniki »razreda«. Kurator Hiperzaposlovanja Domenico Quaranta bo s poglabljanjem v raziskovanje za razstavo ponudil pregled različnih umetniških prizadevanj, da bi prikazali spletne delavce, od kitajskih »farm zlata« do skeneristov, od delavcev na poziv do moderatorjev spletnih vsebin.
2. DAN
15. januar 2020, ob 17.00
Avditorij Moderne galerije, Cankarjeva cesta 15, Ljubljana
Različni avtorji
PREDAVANJA, OKROGLA MIZA, PREDAVANJE-PERFORMANS
Elisa Giardina Papa
Opombe o družbi brez dela: prosti čas in človeške infrastrukture, ki vzdržujejo avtomatizacijo in umetno inteligenco
PREDAVANJE
Večina akademskega in političnega diskurza o družbi brez dela se osredotoča na odnos med avtomatizacijo in prostim časom. Predpostavlja, da ima avtomatizacija emancipacijski potencial, da nas vse osvobodi dela: da zaradi nje zmanjšamo nujne delovne ure ali vsaj da se posvetimo bolj intelektualno zadovoljujočim službam (nematerialnemu delu). To, kar pri tem pristopu ni povsem prepričljivo, je njegova utemeljenost na hierarhični ločitvi med stroji in ljudmi. Manjka priznanje človeške infrastrukture, ki vzdržuje avtomatizacijo in umetno inteligenco. Neizbežne, prekarne, odtujene, slabo plačane in offshore delovne sile, ki jo avtomatizacija potrebuje, da bi ustrezno delovala. Predavanje se osredotoča na te delavce in njihove naloge.
Sebastian Schmieg
Pred pico bom rekel, karkoli hočeš
PREDAVANJE PERFORMANS
Pred pico bom rekel, karkoli hočeš je spekulativni prezi, ki raziskuje digitalno delo, spojenost ljudi in programske opreme in možnost posegov v algoritemske sisteme. Video, narejen s predstavitvenim programom Prezi s perspektive delavca v oblaku, predstavi digitalne delavce kot razširitve programske opreme. Vseprisotno omrežje in kompjuterizacija vsega nista le zabrisala mej med roboti in ljudmi – domnevno avtonomni programi so včasih ljudje, ki se morajo obnašati, kot da so programi; pač pa je zaradi tega razvoja tudi zelo lahko, da kdorkoli najame, programira in upokoji ljudi kot del kateregakoli poteka dela, tj. telesa in ume, ki se lahko priklopijo, na novo ožičijo in odvržejo, kot se nam zdi primerno.
Silvio Lorusso
Entreprecariat
PREDSTAVITEV KNJIGE
Entreprecariat (Krisis Publishing, 2018; Onomatopee, 2019) raziskuje in izriše trenutno podjetniško ideologijo s prekarne perspektive. Entreprecariat nakazuje realnost, v kateri je sprememba naravna in zdrava, karkoli že prinese. Realnost, ki jo naseljujejo motivacijski posterji, orodja za storilnost, mobilne pisarne in tehnike za samopomoč. Realnost, v kateri je mešanica podjetniške ideologije in razširjene prekarnosti tisto, kar regulira profesionalne družabne medije, spletna tržišča za samozaposlovanje in platforme za množično financiranje za osebne potrebe. Rezultat? Življenje v stalni beti z včasih tragičnimi implikacijami.
Sanela Jahić, Michael Mandiberg, Sašo Sedlaček
Umetniško ustvarjanje v dobi avtomatizacije
OKROGLA MIZA
Moderator: Domenico Quaranta
Kako vse večja avtomatizacija dela vpliva na umetniško prakso na vseh ravneh vsebine, procesa in forme? Kako vpliva na sedanjo družbo in našo vizijo prihodnosti? Kaj lahko umetnost stori, da se spopade z naraščajočo fragmentacijo človeškega dela in njegovim izginotjem iz vidnosti ter mu vrne prisotnost in dostojanstvo? Sodelujoči umetniki bodo izhajajoč iz lastnega dela in izjav drugih udeležencev simpozija skušali ponuditi odgovore na ta in druga vprašanja.
SODELUJOČI
Elisa Giardina Papa je italijanska umetnica, katere delo raziskuje spol, spolnost in delo v odnosu do neoliberalnega kapitalizma in globalnega juga. Med drugim je bilo razstavljeno in prikazano v newyorški MoMi, muzeju Whitney [naročilo Sunrise/Sunset], na bienalu Seoul Mediacity Biennale 2018, v neuradnem internetnem paviljonu 54. beneškega bienala, na XVI Quadriennale di Roma, rhizome.org [naročilo za serijo Download] in v newyorškem The Flaherty. Elisa Giardina Papa je magistrirala iz likovne umetnosti na RISD in diplomirala na Politecnico di Milano, trenutno pa pripravlja doktorat iz medijskih in spolnih študij na Univerzi Berkeley. Živi in dela v New Yorku in Sant’Ignaziu (Sicilija).
Sanela Jahić je leta 2008 diplomirala na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2010 pa je magistrirala iz Umetnosti v javnem prostoru in novih umetniških strategij na Univerzi Bauhaus v Weimarju. Je intermedijska umetnica, ki gradi tehnološko podprte kinetične objekte in instalacije. Njena umetniška praksa pogosto vključuje sodelovanje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo, programsko opremo in elektroniko. Živi in dela v Škofji Loki. Njeno delo je bilo razstavljeno na številnih prizoriščih v Sloveniji in na tujem.
Delo Silvia Lorussa se osredotoča na kulture in retorične režime, vgrajene v tehno-družbene sisteme. Ukvarja se z naracijami in protinaracijami, ki opredeljujejo platforme, naprave in vmesnike. S tem se loteva napetosti okoli idej dela, produktivnosti, avtonomije, samooblikovanja, podjetništva, prekarnosti in neuspeha. Lorussova praksa združuje različne medije, kot so video, spletne strani, knjige umetnika, instalacije, predavanja. Je pridruženi raziskovalec na Institute of Network Cultures v Amsterdamu, predavatelj na Kraljevi akademiji lepih umetnosti v Haagu in raziskovalec na Akademiji Willema De Kooninga. Njegovo delo je bilo predstavljeno v mednarodnem prostoru, na prizoriščih, kot so Re:Publica v Berlinu; MAXXI v Rimu; Transmediale v Berlinu; Drugo more na Reki; Kunsthalle Wien; MoneyLab v Amsterdamu; IMPAKT v Utrechtu; Sight & Sound v Montrealu; Adhocracy v Atenah. O njegovem delu so med drugim pisali Guardian, Financial Times in Wired. Živi v Rotterdamu in predava po svetu. Njegovo knjigo Entreprecariat je v italijanščini izdala Krisis (Brescia, 2018), v angleščini pa Onomatopee (Eindhoven, 2019).
Michael Mandiberg je interdisciplinarni_a umetnik_ca, ki v svojem delu križa več oblik in disciplin, da bi orisal_a politično in simbolno moč, kakor se ta oblikuje na spletu. Michael Mandiberg je magistriral_a iz likovne umetnosti na California Institute of the Arts in diplomiral_a na Univerzi Brown. Projekti Michael_a Mandiberg_a so bili med drugim predstavljeni v newyorški MoMi; Los Angeles County Museum of Art (LACMA); New Museum v New Yorku; Musée d’Art Moderne de la Ville de Paris; Denny Dimin Gallery, Art-in-Buildings Financial District Project Space v New Yorku; Arizona State University Museum & Library v Tempeju in Transmediale v Berlinu. O delu Michael_a Mandiberg_a so obširno pisali Artforum, Art in America, ARTnews, New York Times, New Yorker in Wall Street Journal.
Domenico Quaranta je kritik sodobne umetnosti in kurator. Njegovo delo se osredotoča na vpliv trenutnih sredstev produkcije in distribucije umetnosti in na način, kako se ta – sintaktično in semantično – odzivajo na tehnološki premik. Je avtor In My Computer (2011), Beyond New Media Art (2013) in AFK. Texts on Artists 2011–2016 (2016). Pisal je za številne knjige in kataloge, jih uredil ali souredil, med drugim GameScenes. Art in the Age of Videogames (2006) in THE F.A.T. MANUAL (2013). Od leta 2005 je kuriral in sokuriral številne razstave, med drugim Holy Fire. Art of the Digital Age (2008); RE:akt! (2009–10); Playlist (2009–10); Collect the WWWorld (2011–12); Unoriginal Genius (2014); Cyphoria (2016), Janez Janša® (2017–18) in Escaping the Digital Unease (2017–18). Predava po svetu in dela na Accademia di Belle Arti di Carrara. Je soustanovitelj Link Art Center v Brescii (2011–19).
Sebastian Schmieg je umetnik, ki živi in dela v Berlinu. V svojem delu se ukvarja z algoritmičnim obtokom podob, tekstov in teles v kontekstih, ki zabrišejo meje med človekom in programom, posameznikom in množico, delom in prostim časom. V središču njegove prakse so igrivi posegi v najdene sisteme, ki raziskujejo skrite – in pogosto absurdne – vidike za bleščečimi vmesniki naše omrežene družbe. Schmieg dela s široko paleto medijev, kot so video, spletne strani, instalacije, knjige umetnika, programi po meri in predavanja performansi. Schmiegovo delo je bilo med drugim prikazano v The Photographers’ Gallery v Londonu; Rhizome v New Yorku; Transmediale v Berlinu; NRW-Forum v Düsseldorfu; Panke Gallery v Berlinu. Živi in dela v Berlinu in Dresdnu.
Sašo Sedlaček je diplomiral iz kiparstva in videa na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer od leta 2015 dela kot izredni profesor za video in nove medije. Za svoje delo je dobil različne nagrade, med njimi sta trend za izjemne dosežke v vizualni kulturi (Ljubljana, 2012) in VIDA 11 (Fundación Telefónica, Madrid, 2008). Njegovo delo je vključeno v različne zasebne in javne zbirke, med drugim v zbirko MGML. Od leta 2001 je bilo razstavljeno v Sloveniji in na tujem na različnih prizoriščih, od katerih so najbolj nedavna: Mestna galerija v Ljubljani (2019), Espace Apollonia v Strasbourgu (2018), Contemporary Art Palazzo Torriani, Gradisca d’Isonzo (2018), Autostrada bienale Prizren (2017), Handel Street Projects v Londonu (2017); UGM v Mariboru (2017); MSUM v Ljubljani (2016); AND Festival v Manchestru (2015); Wro Art Center v Vroclavu (2015); Ars Electronica v Linzu (2014); Transmediale v Berlinu (2014).
KOLOFON
Kuratorja:
Domenico Quaranta, Janez Fakin Janša
Sodelujoči: Elisa Giardina Papa, Sanela Jahić, Silvio Lorusso, Michael Mandiberg, Domenico Quaranta, Sašo Sedlaček, Sebastian Schmieg
Produkcija:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2020
Koprodukcija:
Moderna galerija in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani
Partner:
Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji
Finančna podpora:
Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana
POVEZANI DOGODKI
Michael Mandiberg
Postmoderni časi
Projekcija
7.–10. januar 2020
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
Hiperzaposlovanje
Razstava
7. november 2019–19. januar 2020
MGLC – Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana
Kurator: Domenico Quaranta
Sodelujoči umetniki: Danilo Correale, Elisa Giardina Papa, Sanela Jahić, Silvio Lorusso, Jonas Lund, Michael Mandiberg, Sebastian Schmieg, Guido Segni
Elisa Giardina Papa
Čiščenje čustvenih podatkov
Razstava
15. januar–14. februar 2020
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana