Joana Moll
Skrito življenje brskalnika

Delavnica
16.–17. februar 2022, od 14. do 17. ure
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, UL, Video, animacija in novi mediji, Tobačna 5, Ljubljana

Mesta so polna.
Registracija ni več mogoča!

Jezik: angleščina
Št. udeležencev: 25

Delavnica je namenjena:
študenti umetnosti in oblikovanja; mladi umetniki; profesorji vizualnih umetnosti, novih medijev in oblikovanja; študenti in strokovnjaki s področja sociologije, kulturne antropologije in filozofije

Del programa Taktike & praksa #12: Novi ekstraktivizem
V okviru Platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS

Čeprav večino vsakodnevnih transakcij opravimo prek elektronskih naprav, zelo malo vemo o aparatih, ki omogočajo te interakcije, ali z drugimi besedami, o tovarni, ki se nahaja za vmesnikom: obsežne infrastrukture, intenzivni postopki pridobivanja podatkov in nepregledni poslovni modeli. Ad Tech (AT) je temeljni poslovni model v tako imenovanem digitalnem gospodarstvu, ki pa je še vedno zaskrbljujoče zastrt. AT ostaja temelj sodobnega interneta: vir bogastva nekaterih največjih in najpomembnejših podjetij na svetu: Google več kot 80 % svojih prihodkov ustvari z oglaševanjem, Facebook okoli 99 %, poleg tega pa je to mehanizem, s katerim zaslužijo skoraj vse »brezplačne« spletne strani ali aplikacije. Poslovni model AT je v resnici močno odvisen od monetiziranja uporabniške dejavnosti, ko pridobiva in deli podatke o uporabnikih z oglaševalci za namen prikazovanja prilagojenih oglasov. Te postopke izvajajo piškotki in druge podporne tehnologije, vgrajene v spletna mesta, aplikacije, videoposnetke in druge oblike digitalnih medijev. Ko uporabnik preko brskalnika obišče spletno mesto, programska oprema za sledenje samodejno sproži zbiranje vseh vrst podatkov o uporabniku, ki so zdaj v lasti podjetja, ki izvaja sledenje (npr. Amazon, Google, Facebook) – in jih ima zakonsko pravico izkoriščati. Poleg tega se vsa energija, ki je potrebna za nalaganje te razmeroma velike količine informacij, dejansko zahteva od uporabnika, ki na koncu prevzame ne le del ekonomskih stroškov teh skritih postopkov monetizacije, temveč tudi del okoljskega odtisa.

Cilji delavnice
Na delavnici se analizira in sledi številnim podjetjem, ki pridobivajo in monetizirajo dejavnost uporabnikov, skupaj s tehnologijami, ki jih uporabljajo, s fokusom na materialne in geopolitične razsežnosti procesov intenzivnega pridobivanja podatkov v AT. Glavni cilj delavnice je omogočiti poglobljeno razumevanje številnih vektorjev, ki se združujejo v konfiguraciji digitalnega gospodarstva, ter udeležencem zagotoviti tehnične in analitične spretnosti za ponovno pridobitev kontrole nad praksami poslovnih modelov, ki zlorabljajo AT.

[1] Gilad Edelman, Wired, https://www.wired.com/story/ad-tech-could-be-the-next-internet-bubble/

Joana Moll
Carbolytics

Razstava
16. februar–11. marec 2022
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Del programa Taktike & praksa #12: Novi ekstaktivizem
V okviru Platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS

Carbolytics je projekt na preseku umetnosti in raziskovanja, katerega cilj je ozaveščanje in poziv k ukrepanju glede okoljskega vpliva vseprisotnega nadzora znotraj ekosistema oglaševalske tehnologije, pa tudi nudenje nove perspektive za obravnavanje družbenih in okoljskih stroškov netransparentnih praks zbiranja podatkov. Spletno sledenje je dejanje zbiranja podatkov o dejavnostih uporabnikov na spletu, kot so branje novic, nakupovanje izdelkov, interakcija na družbenih medijih ali preprosto spletno iskanje. Znano je, da sta sledenje in beleženje vedenja uporabnikov v zadnjem desetletju postala glavni poslovni model. Toda čeprav so družbene in etične posledice zlorabe praks spletnega nadzora predmet javne razprave vsaj od Snowdnovih razkritij leta 2013, pa so energetski in okoljski stroški takšnih procesov ostali skriti pred očmi javnosti. Globalni aparat za zbiranje podatkov je zapleten tehnološki labirint, ki za svoj obstoj in delovanje potrebuje ogromne količine virov, vendar podjetja le redko razkrijejo informacije o okoljskem odtisu takšnih dejavnosti. Poleg tega je del stroškov energije, ki jih povzročajo prakse zbiranja podatkov, naložen uporabniku, ki neprostovoljno prevzame tudi del njihovega okoljskega odtisa. Čeprav gre za kritičen vidik nadzora, obstaja zaskrbljujoče pomanjkanje družbene, politične, podjetniške in vladne volje za odgovornost, zato je poziv k ukrepanju nujen.

Oglaševalska tehnologija je primarni poslovni model ekosistema podatkovne ekonomije ali, z drugimi besedami, »zlata jama, ki poganja internet«. [1] Leta 2021 so globalni izdatki za oglaševanje po vseh platformah znašali 763,2 milijard dolarjev in pričakuje se, da se bodo leta 2022 zvišali za deset odstotkov. [2] Nadalje, leta 2020 je 97,9% [3] Facebookovih globalnih prihodkov in 80% Googlovih globalnih prihodkov izviralo iz oglaševanja, leta 2022 pa bosta ti podjetji skupaj z Amazonom obvladovali med 80% [4] in 90% trga, če pri tem ne upoštevamo Kitajske. [5] Vendar pa so kljub izjemni pomembnosti oglaševalske tehnologije znotraj globalne ekonomije njene metode in procesi skrajno netransparentni in jih je tako izjemno težko nadzorovati in regulirati.

Na kratko, oglaševalska tehnologija analizira, upravlja in distribuira spletno oglaševanje. Vključuje široko paleto igralcev, orodij in metodologij, kot so oglasne borze, avkcijski zakup v realnem času in nišno ciljanje, ki se močno naslanjajo na uporabniške podatke, da bi učinkovito ciljali in posredovali oglaševanje. Zato je zbiranje podatkov ključen vir njene globalne dobavne verige. Toda kako se uporabniški podatki dejansko zbirajo?

Tipično se podatki zbirajo prek uporabnikove naprave s pomočjo piškotkov in drugih sledilnih tehnologij, ki so vgrajene v naprave, spletne strani, aplikacije in vsakršne interaktivne in avdiovizualne digitalne vsebine. Kljub temu, da so sledilne tehnologije ustvarjene in shranjene na uporabnikovi napravi, so za povprečnega uporabnika večinoma nezaznavne in zato je ekstrahiranje ogromne količine uporabniških podatkov relativno lahka naloga. Nadalje, kljub svoji »nevidnosti« in relativno majhni velikosti so sledilne tehnologije odgovorne za sprožanje milijonov algoritmičnih procesov, ki v končni fazi omogočajo trgovanje s podatki na globalni ravni, pri čemer spodbujajo stalno rastoč ekosistem, ki se kompleksno zanaša ne le na izkoriščanje uporabniških podatkov, pač pa tudi na srkanje energije iz uporabnikove naprave zato, da bi dejansko lahko deloval.

Raziskava za projektom Carbolytics odkriva in analizira emisije ogljika vseh piškotkov, ki pripadajo milijonu najbolj obiskanih spletnih strani. Preiskava je odkrila več kot 21 milijonov piškotkov ob enkratnem obisku vseh teh spletnih strani, ki pripadajo več kot 1200 različnim podjetjem, kar se v povprečju prevede v 197 bilijonov piškotkov na mesec, to pa povzroči 11,442 ton emisij CO₂ na mesec. Pomembno je razumeti, da ta številka odraža le promet z brskalniškimi piškotki, ne pa tudi drugih orodij za vedenjsko oglaševanje, zato ocenjujemo, da je dejanska količina emisij zaradi tehnologij sledenja bistveno višja.

Carbolytics je interaktivna na spletu temelječa instalacija, ki kaže povprečni globalni promet s piškotki v realnem času ali, z drugimi besedami, prikaže, kako piškotki parazitirajo v uporabniških napravah, da bi ekstrahirali osebne podatke in jih vnesli v ogromno, a zamegljeno mrežo organizmov.

Končno, z uvedbo te analize o podnebnih in kolektivnih pravicah skuša Carbolytics tradicionalni, na individualnih pravicah temelječi kritiki industrije oglaševalskih tehnologij dodati pogosto neraziskano, a kritično plast, pri čemer nudi močne dokaze za informiranje številnih skupnosti, ki zagovarjajo tehnološko in podnebno odgovornost.

[1] Hwang, Tim. Subprime Attention Crisis: Advertising and the Time Bomb at the Heart of the Internet. New York, Fsg Originals X Logic, Farrar, Straus And Giroux, 13. oktober 2020.
[2] Hayes, Dade. »Advertising’s Robust Recovery This Year Will Be Followed by Double-Digit Gains in 2022, Media Agencies Predict.« Deadline, 7. december 2021, deadline.com/2021/12/advertising-recovery-2021-covid-forecast-2022-digital-123488543/. Zadnji dostop 25. januar 2022.
[3] »Facebook Ad Revenue 2009-2018.« Statista, 5. februar 2021, www.statista.com/statistics/271258/facebooks-advertising-revenue-worldwide/. Zadnji dostop 25. januar 2022.
[4] Graham, Megan in Jennifer Elias. »How Google’s $150 Billion Advertising Business Works.« CNBC, 18. maj 2021, www.cnbc.com/2021/05/18/how-does-google-make-money-advertising-business-breakdown-.html. Zadnji dostop 25. januar 2022.
[5] Adgate, Brad. »Agencies Agree; 2021 Was a Record Year for Ad Spending, with More Growth Expected in 2022.« Forbes, 8. december 2021, www.forbes.com/sites/bradadgate/2021/12/08/agencies-agree-2021-was-a-record-year-for-ad-spending-with-more-growth-expected-in-2022. Zadnji dostop 26. januar 2022.

AVTORICA

Joana Moll je umetnica in raziskovalka, ki živi in dela v Barceloni in Berlinu. Njeno delo kritično preiskuje, kako tehnokapitalistične pripovedi vplivajo na alfabetiziranje strojev, ljudi in ekosistemov. Glavne teme njenega raziskovanja so internetna geopolitika, materialnost podatkov, nadzorovanje, tehnokolonializem in vmesniki. Svoja dela je predstavila v uglednih institucijah, muzejih in na univerzah po svetu, kot so beneški bienale, MAXXI, MMOMA, CCCB, ZKM, Ars Electronica, transmediale, ISEA in British Computer Society. Njeno delo je bilo predstavljeno v publikacijah, kot so The Financial Times, Der Spiegel, National Geographic, Quartz, Wired, Vice, The New Inquiry, Netzpolitk, O’Globo, La Reppublica, Fast Company, na NBC-ju in pri založbi MIT Press. Je soustanoviteljica Critical Interface Politics Research Group pri centru HANGAR (Barcelona) in Institute for the Advancement of Popular Automatisms. Trenutno je gostujoča predavateljica na Universität Potsdam in Escola Superior d’Art de Vic.

POVEZANE VSEBINE

PUBLIKACIJI

Matthew Fuller
Analiza, razkrivanje in dodajanje: estetska in ekološka logika Carbolytics Joane Moll
PostScriptUM #40

► eBROŠURA (PDF)
► TISK NA ZAHTEVO
► PRELISTAJ NA ISSUU

Novi ekstraktivizem

Intervjuje vodila: Mojca Kumerdej

Intervjuvanci: Joana Moll, Vladan Joler, Disnovation.org, Ben Grosser

Urednik: Janez Fakin Janša

DELAVNICA

Skrito življenje brskalnika
ALUO, Ljubljana
16.–17. februar 2022, od 14. do 17. ure

Joana Moll
Skrito življenje uporabnika Amazona

Razstava
19. januar–11. februar 2022
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Del programa Taktike & praksa #12: Novi ekstraktivizem

Nakup knjige na Amazonu je dozdevno enostaven proces. V iskalno vrstico vtipkamo naslov ali avtorja in ko se pojavi željen izdelek, kliknemo ‘Kupi zdaj’; če pa imamo še račun s podatki za dostavo in izstavitev računa, je knjiga le nekaj klikov oddaljena od  police, mi pa medtem lahko pokukamo v to, kaj so še nabavili ljudje, ki so kupili to knjigo. Za to funkcionalnostjo in enostavnostjo se v resnici skriva na stotine vnaprej sprogramiranih procesov, ki se med našim nakupovanjem nevidno odvijajo v ozadju, da bi nas prepoznali, ko vstopimo prek katerekoli naprave, nam ponudili predloge na osnovi prejšnjih nakupov ter o nas zbrali še več podatkov glede na to, kaj iščemo, klikamo in kupujemo.

Skrito življenje uporabnika Amazona je spletni projekt, ki nudi eno izmed mnogih različic te drame, katere glavni lik je uporabnik Amazona. Projekt si prizadeva osvetliti Amazonovo pogosto nepriznano, a agresivno izkoriščanje uporabnikov, ki je zakoreninjeno v jedru t.i. poslovnih strategij internetnih podjetij. Take strategije se zanašajo na dozdevno nevtralne, personalizirane uporabniške izkušnje, ki jih omogočajo privlačni vmesniki. Le-ti prikrijejo sofisticirane poslovne modele, vgrajene v neskončne strani nerazumljive kode, ki pa jih vse aktivira uporabniško delo. Posledično imajo te strategije znaten energijski strošek, del katerega neprostovoljno prevzamejo uporabniki. Z drugimi besedami, uporabnik ni le izkoriščan z brezplačnim delom, temveč je  prisiljen prevzeti tudi energetske stroške tega izkoriščanja.

Na osnovi analize sicer trivialne izkušnje kupovanja knjige Jeffa Bezosa The Life, Lessons & Rules for Success (2018) projekt naredi transparentno to, kar je običajno netransparentno: 1.307 različnih zahtevkov za vse vrste skript in dokumentov, ki skupaj obsegajo 8.724 A4-strani natisnjene kode oziroma 87,33 MB informacij, skupaj z okoli 30 Wh energijske porabe.

AVTORICA

Joana Moll je umetnica in raziskovalka, ki živi in dela v Barceloni in Berlinu. Njeno delo kritično preiskuje, kako tehnokapitalistične pripovedi vplivajo na alfabetiziranje strojev, ljudi in ekosistemov. Glavne teme njenega raziskovanja so internetna geopolitika, materialnost podatkov, nadzorovanje, tehnokolonializem in vmesniki. Svoja dela je predstavila v uglednih institucijah, muzejih in na univerzah po svetu, kot so beneški bienale, MAXXI, MMOMA, CCCB, ZKM, Ars Electronica, transmediale, ISEA in British Computer Society. Njeno delo je bilo predstavljeno v publikacijah, kot so The Financial Times, Der Spiegel, National Geographic, Quartz, Wired, Vice, The New Inquiry, Netzpolitk, O’Globo, La Reppublica, Fast Company, na NBC-ju in pri založbi MIT Press. Je soustanoviteljica Critical Interface Politics Research Group pri centru HANGAR (Barcelona) in Institute for the Advancement of Popular Automatisms. Trenutno je gostujoča predavateljica na Universität Potsdam in Escola Superior d’Art de Vic.

POVEZANE VSEBINE

PREDSTAVITEV

Pridobivanje podatkov, materialnost in avtonomija
Cukrarna, Ljubljana
16. februar 2022, ob 19. uri
Registracija obvezna! Prijavi se na info@cukrarna.art

Naša tako imenovana omrežna družba doslej ni uspela prenesti logike medsebojne povezanosti v naša življenja. Državljani postajajo vse bolj podobni strojem in odvisni od podatkov, kar ogroža povezavo med ljudmi in njihovimi naravnimi habitati. Čeprav večino naših vsakodnevnih transakcij opravimo prek elektronskih naprav, zelo malo vemo o aparaturah, ki te interakcije omogočajo, ali z drugimi besedami, o tovarni, ki se nahaja onkraj vmesnika. V tem predavanju razpravljamo o vmesniku kot dobro zasnovanem kapitalističnem stroju, ki s ciljem povečanja gospodarskega dobička uporabnike ločuje od materialne kompleksnosti globalnih verig blagovne in podatkovne produkcije — pa tudi družbene reprodukcije. Zato je treba povezavam, ki obstajajo med stvarmi — pa tudi delovni obremenitvi, povezani z osnovnim vzdrževanjem teh povezav — slediti, če naj uporabnik v celoti razumeti sisteme, v katerih deluje, da bi lahko uravnotežil in popravil globoko asimetrično porazdelitev pristojnosti, energije, dela, časa, skrbi in virov v teh planetarnih omrežjih.

V sodelovanju z:
ALUO – Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani
MGML / Cukrarna

DELAVNICA

Skrito življenje brskalnika
ALUO, Ljubljana
16.–17. februar 2022, od 14. do 17. ure

CARBOLYTICS [razstava]

Joana Moll
Carbolytics
Razstava
16. februar–11. marec 2022
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Taktike & praksa #12:
Novi ekstraktivizem

Razstave │ Predstavitve umetnikov │ Publikacije │ Delavnice
Januar–junij 2022
Več lokacij

Kurator
Janez Fakin Janša

V okviru serije konferenc Taktike & praksa

V informacijski dobi vse postane potencialna meja za širitev in ekstrakcijo – od globin kode DNK do širnih meja človeških čustev, vedenja in odnosov ter narave kot celote.
— Vladan Joler

V ekonomiji se izraz »ekstraktivizem« uporablja za opis modela, ki temelji na pridobivanju naravnih virov – od mineralov do kovin in fosilnih goriv – iz Zemlje in njihovi prodaji na svetovnem trgu. V zadnjem času sta se pojavila izraza »neoekstraktivizem« (Hans-Jürgen Burchardt in Kristina Dietz, 2014) ali »novi ekstraktivizem« (Henry Veltmeyer in James Petras, 2014), ki opisujeta, kako je bil model ekstraktivizma vpeljan v neokolonialni kontekst neoliberalnih gospodarstev, kjer se je ekstraktivna industrija razvila v posebno razvojno pot, usmerjeno v rast, z globalno regulacijo razporejanja resursov in njihovih iztržkov ter obljubo rasti in blaginje za države, kjer poteka ekstrakcija, ki se povečini izjalovi. 

V knjigi The Politics of Operations: Excavating Contemporary Capitalism (Duke University Press, 2019) se raziskovalca Sandro Mezzadra in Brett Neilson osredotočata na odnos med različnimi oblikami ekstraktivnih posegov v sodobnem kapitalizmu in prikazujeta, kako se ekstraktivizem ne nanaša le na izkoriščanje naravnih virov, temveč tudi ljudi, delovne sile, podatkov in kultur. Izhajajoč od tod umetnik in raziskovalec Vladan Joler od leta 2019 v kontekstu sodobnega tehnokapitalizma uporablja izraz »novi ekstraktivizem«, s katerim opisuje obliko ekstraktivizma, ki sega v najbolj oddaljene kotičke biosfere in najgloblje plasti človekovega kognitivnega in afektivnega bitja. Novi ekstraktivizem, ki sloni na omejitvi biotske raznovrstnosti in znanja ter privatizaciji kulturnih dobrin, se pojavi, ko se različna področja človekovega vedenja, čutenja in delovanja ter vse oblike bioloških podatkov – vključno s forenzičnimi, biometričnimi, sociometričnimi in psihometričnimi – spremenijo v surovine, novo zlato, ki ga je treba izkopati in uporabiti za napajanje podatkovnih baz za strojno učenje in usposabljanje umetne inteligence.

To je izhodišče dvanajste edicije programa Taktike & praksa, ki se bo 19. januarja začela z »ogrevalnim« dogodkom v Projektnem prostoru Aksioma: predstavitvijo spletnega projekta Skrito življenje uporabnika Amazona umetnice in raziskovalke Joane Moll, ki osvetli Amazonovo pogosto nezaznavno, a agresivno izkoriščanje svojih uporabnikov — tako z brezplačnim delom kot s prisilo, da nosijo energetske stroške tega izkoriščanja — ki je vgrajeno v jedro poslovnih strategij tako imenovanih internetnih podjetij.

Katalonska umetnica bo 16. februarja v Ljubljani predstavila prvega od štirih sklopov, ki sestavljajo celoten program, vsakega od njih pa sestavljajo samostojna razstava v Projektnem prostoru Aksioma, pogovor z umetnikom v Galeriji Cukrarna, delavnica na ALUO ter objava novega eseja za serijo PostScriptUM.

Prvi sklop je še posebej pomemben, saj gosti svetovno premiero projekta Carbolytics, najnovejšega umetniško-raziskovalnega projekta Joane Moll, ki ga je Aksioma naročila v okviru konS ≡ Platforme za raziskovalno sodobno umetnost in je nastal v sodelovanju z barcelonskim superračunalniškim centrom (BSC) ter v partnerstvu s festivalom Sónar (ES). Za ta projekt je BSC izračunal količino sledilnih piškotkov, ki so prisotni na 1 milijonu največjih spletnih mest na svetu, in povprečno porabo z njimi povezane energije. Projekt tako nudi novo perspektivo pri obravnavi družbenih in okoljskih stroškov vseprisotnega nadzora z raziskovanjem strategij za dvig ozaveščenosti javnosti o vplivu zbiranja podatkov na okolje.

Marca se program nadaljuje z akademikom, raziskovalcem in umetnikom Vladanom Jolerjem, mednarodno priznanim za svoje raziskave o trenutnem platformnem gospodarstvu, ki bo predstavil svoje najnovejše delo — kartografski projekt Novi ekstraktivizem: titansko prizadevanje za oris družbenih, okoljskih, gospodarskih in političnih učinkov ekstraktivnega gospodarstva, ki nas vse lovi v kletko družbenih medijev, da bi v zadnji sili kapitaliziralo naše podatke.

Aprila program nadaljuje kolektiv DISNOVATION.ORG s svojo Post-rastjo, spekulativnim umetniškim in raziskovalnim projektom, ki izziva prevladujoče pripovedi o rasti in napredku ter si prizadeva razbiti kapitalistični mit o stalni rasti in predlagati praktične strategije za življenje na Zemlji v scenariju post-rasti in post-ekstraktivizma.

Zadnji sklop dejavnosti bo potekal med majem in junijem in bo temeljil na razstavi Programska oprema za manj, ki združuje serijo del ameriškega umetnika Bena Grosserja, ki kritično preizprašuje z rastjo obsedeno poslovno kulturo Silicijeve doline, ki je izoblikovala ideologijo »več«, na kateri temelji programska oprema, ki omogoča informacijsko družbo.

PUBLIKACIJA

Novi ekstraktivizem

Intervjuje vodila: Mojca Kumerdej
Intervjuvanci: Joana Moll, Vladan Joler, Disnovation.org, Ben Grosser

PREBERI VEČ & NAROČI

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

PostScript^UM #39

Daniel Rourke
Zakaj hočem jebati Elona Muska

Guruji gibanja NewSpace v svoji vesoljski tekmi širijo imaginarij, ki hibridizira individualizem, libertarizem, neoliberalno ekonomijo, protikulturo in utopizem. Esej Hočem jebati Elona Muska se igra s temi kulturnimi referencami, pri čemer se navdihuje pri najbolj simbolnih izjavah, ki jih je Elon Musk izgovoril ali tvitnil v zadnjih letih. Daniel Rourke, pisec, umetnik in visokošolski predavatelj iz Londona, se je zatekel k delu z jezikovnim modelom Generative Pre-trained Transformer 3 (GPT-3) laboratorija OpenAI, da bi si zamislil in pripovedoval kronike iz bližnje prihodnosti, v kateri so se materializirale verige blokov, globoka ponaredka Bezosa in Muska pa sta naselila Mars. Fikcijski univerzum, ki sta ga ustvarila človeška in nečloveška domišljija, tvori literarni ustreznik najnovejših del kolektiva IOCOSE – videoanimacij Kazanje na nov planet (2020) in Prosti zgodovine (2021) –, predstavljenih na razstavi Vse vaše baza v Projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.

SI | 14.8 x 21 cm | 18 strani | barvno | mehka platnica | 2021
ISBN 978-961-95437-4-0 (Tiskana)
ISBN 978-961-95437-3-3 (Digitalna)

IOCOSE
Vse vaše baza

Razstava
1. december 2021–14. januar 2022
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Kuratorka
Claudia D’Alonzo

Umetniška praksa kolektiva IOCOSE se osredotoča na neuspeh pripovedi o prihodnosti in tehnološki inovaciji, pri čemer ustvarja nove interpretacije imaginarijev, ikonografij in retorike in s pogosto nadrealistično poetiko sabotira njihove izvorne pomene. Vse vaše baza (All of Your Base) predstavlja video animaciji Kazanje na nov planet (Pointing at a New Planet, 2020) in Prosti zgodovine (Free from History, 2021). Deli sta prvi poglavji v potekajoči raziskavi o gospodarstvu novega vesolja (NewSpace Economy), gibanju zunajzemeljske kolonizacije z zasebnimi investicijami, ki širi svoj domet s Silicijeve doline na vesolje.

V Kazanju na nov planet moška roka prečka nezemeljsko pokrajino in kaže na nevidno destinacijo. Osamljena okončina pripada Elonu Musku, enemu glavnih protagonistov NewSpace. Da bi jo oživil, je kolektiv IOCOSE zbral spletne video posnetke nastopov Elona Muska v vlogi izvršnega direktorja SpaceX in ustvaril 3D odlitek ter rekonstruiral proksemiko, ki jo je podjetnik uporabljal, da bi s pomočjo kazanja s kazalcem našo domišljijo usmeril k neznanim planetom. Kolektiv to gesto že dolgo raziskuje zaradi njenih mnogoterih simbolik: znotraj ikonografske tradicije se uporablja za označevanje vednosti, znanstvenega napredka ali prihodnosti, a tudi kot podoba ukaza, prevare in iluzionizma. Potovanje roke spremljajo karaoke, ki so mešanica nekaterih Muskovih najbolj senzacionalističnih izjav in glasu Albertine Sarges, avtorice in izvajalke melodije. 

V nadaljevanju z naslovom Prosti zgodovine roka prispe na Mars in začne proces prilagajanja planeta človeškemu življenju. Albertine Sarges spet posodi glas mešanici besedil, vzetih s spletnih strani, in izjav investicijskih skladov, ki spodbujajo k razširitvi trgov onkraj meja Zemlje. Z dvojnim klikom na pokrajino, ki ga kazalec miške tipično izvede v video igrah o teraformiranju, roka ustvari drevesa, od nikoder se pojavijo stavbe in vlaki smrti, pa tudi čudesa znanosti in nove oblike medplanetarne zabave. Med konstrukcijami, ki jih generira ustvarjalna roka, je kompleks geodetskih kupol, kar je oblika, ki jo IOCOSE tudi fizično predstavi prek instalacije v razstavnem prostoru. Geodetsko kupolo je v 50. letih prejšnjega stoletja proslavil Richard Buckminster Fuller, ki jo je uporabil kot strukturo, ki simbolizira občutek zaupanja v napredek, tehnologijo in prihodnost. Njena uporaba se je hitro razširila v različnih sektorjih, sprva v znanstvenih in vojaških, postopoma pa je vstopila tudi v množično kulturo. V 60. letih so jo namreč, deloma zahvaljujoč krepitvi mita o Fullerju, ki je bil za mnoge vizionar in inovativni guru, apropriirali protikulturni krogi: njen model so uporabili za samograjene konstrukcije hipijevskih komun, kot je Drop City, radikalno arhitekturo Archigrama ali Cedrica Pricea in efemerne objekte, ki so gostili dogodke in razširjeni kino, prve izraze multimedijske umetnosti. En primer so video kupole Stana VanDerBeeka, vizionarskega pionirja medijske umetnosti, ki je v poznih 60. letih v geodetski kupoli videl reprezentacijo »kulture-interfona«, modela prihodnje vednosti, osnovanega na globalni mreži medsebojno povezanih povezav in vozlišč. Razstava Vse vaše baza evocira nekatere kulturne reference, ki jih uporabljajo guruji gospodarstva NewSpace in hibridizirajo individualizem, libertarizem, neoliberalno ekonomijo, protikulturo in utopizem. IOCOSE izpostavi, kako nam njihove pripovedi o prihodnosti pravzaprav pripovedujejo zelo stare zgodbe, zakoreninjene v zahodnih kolektivnih imaginarijih. Tako kot figura moškega genija, ki lahko sam ustvarja svetove iz nič in osvaja nova divja ozemlja, zdaj – lastnoročno – potiska napredek človeštva onkraj meja Zemlje.

AVTORJI

IOCOSE je kolektiv, ki ga sestavljajo štirje umetniki: Matteo Cremonesi (Brescia, Italija), Filippo Cuttica (London, Združeno kraljestvo), Davide Prati (Berlin, Nemčija) in Paolo Ruffino (London, Združeno kraljestvo). Kot skupina delujejo od leta 2006 in raziskujejo, kako pripovedi o prihodnosti tehnologije puščajo sledi v sedanjosti. Večinoma se ukvarjajo z video instalacijami in digitalnimi podobami. Razstavljali so v več umetniških ustanovah in na različnih festivalih po svetu, med drugim MAMbo (2018), OGR Torino (2018, 2021), Fotomuseum Winterthur (2017), The Photographers Gallery (2018, 2016), Tate Modern (London, 2011), Science Gallery (Dublin, 2012), Jeu de Paume (Pariz, 2011), FACT (Liverpool, 2012), MACRO (Rim, 2017, 2012) in Transmediale (Berlin, 2013, 2015). Njihovo delo je bilo predstavljeno v publikacijah, kot so Wired, The Creators Project, Flash Art, Liberation, Der Spiegel, El Pais, Adbusters, Neural in Vanity Fair in na TV-postajah, kot sta RAI in France4.

KURATORKA

Claudia D’Alonzo je neodvisna raziskovalka in kuratorka, doktorica avdiovizualnih študij in profesorica na Accademia di Brera in Accademia G. Carrara v Bergamu ter magistrica Fondazione Fotografia Modena. Je kuratorka zbirke INBTWN za Centrale Fies. Kurirala je projekte za Cimatics, Careof, Digicult, ICA Milan in Subtle Technologies Festival. Pisala je za Alfabeta2, Digicult, double zero, Exibart, Motherboard. Njeni eseji so objavljeni v publikacijah Mimesis International in Amsterdam University Press.

POVEZANE VSEBINE

BROŠURA

Daniel Rourke
Zakaj hočem jebati Elona Muska
PostScriptUM #39

► eBROŠURA (PDF)
► TISK NA ZAHTEVO
► PRELISTAJ NA ISSUU

Iris Pokovec
Angels & Discounts

Razstava
3.–26. november 2021
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

Angels & Discounts je oda potrošništvu in elegija nedoseženim sanjam in izgubljenim idealom. Govori o »love-hate« odnosu do potrošniške in popularne kulture, glorificira njen čar in moč hipnotiziranja množic, hkrati pa nudi refleksijo na bežnost kolektivnega miselnega toka družbe. Je pripoved o iskanju svobodne izbire v otopeli dremotnosti prehodov in stalaž s konzervami graha in vloženimi kompoti v supermarketu. 

V slogu osvetljenih reklamnih panojev nam platna velevajo, kako prav živeti, kako postati tisti boljši, novi jaz, kako končno uloviti svoje sanje. Kako živeti ameriški sen. A sporočila na njih se usmerjajo nazaj k vsemogočni entiteti sanj in pripovedujejo o posledicah in ranah, ki jih te lahko povzročijo: o času zdaj, ko smo se izčrpali od lovljenja sanj; ko se trudimo biti skeptični in cinični, a so iluzije in želje močnejše od realnosti. Globoko v lastni in kolektivni zavesti smo še vedno zvesti sledilci zlatim sanjam o boljšemu jutri, ujeti v stremljenje k zeleni luči potencialnosti.

Nakupovalni voziček nam, kot sodobni rog izobilja, ob kopičenju artiklov obljublja boljšo, jasnejšo in optimistično prihodnost. A ta se skupaj z njim izprazni takoj, ko na blagajni zložimo izdelke na tekoči trak in njegova magičnost izgine do takrat, ko ga uporabi naslednji kupec sanj. Čaroben artefakt nudi hipno srečo, saj deluje kot črna luknja: vanj zlagamo tuje slogane in obljube o sreči, ki ne glede na to, kako vdano ga polnimo, vedno izginejo – vse do naslednjega nakupa.

Med pohajkovanjem po trgovini sanj nas spremlja vaporvawe glasba z občasnimi prekinitvami fiktivnih trgovinskih obvestil. Skoznje umetnica svoj vizualni jezik pretvarja v fonoestetično izkušnjo razmišljanj, osnovanih na njenem odnosu do sodobne potrošniške kulture. 

Angels & Discounts je replika na trenutni popularni nihilizem, na čas in prostor, ko je ideja zabavnega grajena na opevanju banalnosti obstoja, sporočilnosti brez sporočila in kjer je vrednote skoraj povsem izpodrinila vrednost. Plastična, dvodimenzionalna in direktna dela so očiščena vse nepotrebne forme do točke, kjer gledalca na razstavi popeljejo v zaodrje igre potrošništva. 

Dela na eni strani pripovedujejo o poetiki ameriških sanj in romantizirajo posameznikov odnos do neskončnih zmožnosti, neomejene izbire in takojšnjega zadovoljstva, obenem pa ponujajo vpogled v fantazme masovno produciranih ideologij in marketinških sloganov. Razstava je avtoričina osebna zgodba o grabljenju po previsokih zvezdah, spopadanju z danostmi ter iskanju angelov in popustov v trgovinah sanj.

AVTORICA

Iris Pokovec (1992) je vizualna umetnica, ki živi in dela v Ljubljani. Slikarstvo je študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje na Univerzi v Ljubljani, kjer je leta 2017 magistrirala z delom Všečnost in kupljivost. Njena praksa primarno temelji na klasičnih slikarskih in grafičnih medijih, s katerimi preigrava komunikacijska orodja sodobnega potrošništva. Vsebinsko se ukvarja predvsem z odnosi med aktualno potrošniško plastiko, marketinškimi slogani 21. stoletja in sodobnim popularnim nihilizmom.
Predstavila se je na samostojnih razstavah 37 dni božiča (MGLC, Ljubljana, 2020), Všečno in Kupljivo (Gallery, Ljubljana, 2018), Sigmund Freud Collection Premiere (Zigutamve Project Space, Dunaj (AT), 2018) in izvedla več samostojnih projektov: Novoletne zaobljube 2019, za katerega je prejela delovno štipendijo za samozaposlene v kulturi Ministrstva za kulturo RS in v sklopu le-te izvedla raziskavo Kako narediti umetnost Všečno in Kupljivo: Raziskava (2019), ki jo je z How to Make Art Likeable and Buyable, The Research (2019) ponovila tudi v Angliji na umetniški rezidenci Ministrstva za kulturo RS v Londonu. Sodelovala in razstavljala je na več skupinskih projektih in razstavah doma in v tujini: Gallery.Delivery: Live Love Laugh (Ljubljana, 2021), Waardeloos (PERIOD gallery space, Haarlem (NL), 2019), Odstotek za umetnost (Buy Art Campaign, 2018), Made in China: Authentic Slovenian Art in Belgium (WARP, Sint-Niklaas (BE), 2018), Made in China: Goods and Services (Spike Berlin, Berlin (DE), 2018).

Nika Oblak & Primož Novak
In zdaj nekaj popolnoma drugačnega 12

Razstava
6.–29. oktober 2021

Otvoritev
Sreda, 6. oktober 2021, ob 19. uri

Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Delo tandema Nika Oblak & Primož Novak z naslovom Neskončnost (digitalna) se posveča vplivu sodobnih komunikacijskih sredstev na življenje posameznika. Na sledi svoje umetniške prakse, s katero sta v preteklih dvajsetih letih kontinuirano naslavljala položaj človeka v primežu potrošniških doktrin, medijske kakofonije in popularne kulture, sta ustvarila prostorsko video instalacijo, sestavljeno iz ekranov, kablov in ostalih glasnikov sodobnega vsakdana.

Tudi tokrat umetnika z dobršno mero humorja in samoironije v središče postavljata človeka, ki je – nič manj kot v preteklosti – ujet v absurde dnevnih rutin ter podvržen konvencijam tradicije in vzorcem dominantne kulture. Delo Neskončnost (digitalna) prikazuje motiv teka, ki (lahko) simbolizira slehernika, vpetega v večplastne mehanizme današnje neoliberalne stvarnosti. Podobo protagonistke, ki v neskončnem in nesmiselnem krogu teče iz ekrana v ekran, je moč prepoznati kot manifestacijo mitološke zgodbe o Sizifu, ki mu je božja kazen naložila, da je moral vedno znova in znova kotaliti isto skalo v isto pobočje. S to gesto avtorja ponovno izpostavljata človekov samoumevni odnos do tehnološkega napredka, kažeta na imperativ prilagajanja vsakršnim spremembam in opozarjata na rahljanje osnovnih humanističnih vrednot. Čeprav sta družba in tehnologija v preteklih nekaj desetletjih napredovali do te mere, da je monotonega dela in opravil navidezno vse manj, se lahko človek v izobilju vsega, kar je na voljo v materialnem in virtualnem svetu, še vedno počuti ujetega v metaforičnem teku v prazno. Sodobna družba pač časti nenehno izpolnjenost z delom in najrazličnejšimi informacijskimi dražljaji, posledično pa je človek danes pogosto prezaposlen z najrazličnejšimi službenimi ali prostočasnimi aktivnostmi, naj si bodo to služba, prisotnost na družabnih omrežjih, nenehno absorbiranje informacij, potovanja, dopustovanja ali telesne aktivnosti. Zato lahko protagonistka videa, ki v vsakdanji opravi vztrajno in neskončno teče skozi ekrane, simbolizira ravno to neizbežno ujetost posameznika v spone predpisanega življenja in delovanja, ki se jim brez tveganja skrajnega družbenega odklona in izobčenja ne more upreti. Monumentalno belo brezprostorje videa, v katerega se v enakomerni ravni črti giblje tekačica, metaforično nakazuje na samoumevno dejstvo, da je posameznik vselej podrejen kolektivu, to je družbi, in da se ji mora zavoljo lastnega udobja vselej prilagajati. Neskončnost, ki jo umetnika obravnavata, je tako skrajno abstraktna in brezoblična, hkrati pa je lahko zelo domačna, saj je človek zavedno ali nezavedno podvržen ponavljanju vzorcev; ti ga pravzaprav izpolnjujejo in vzbujajo občutek varnosti. Neskončni tek in njegov monotoni zven je tako luciden prikaz njunega odnosa do sveta in njune lastne pozicije v njem.

AVTORJA

Nika Oblak & Primož Novak kot tandem na področju sodobne umetnosti delujeta od leta 2003. V svoji ustvarjalni praksi raziskujeta sodobno družbo pod vplivom medijev in kapitala, ter njeno vizualno in lingvistično strukturo. Razstavljala sta na vidnih mednarodnih prizoriščih, med drugim na Sharjah Biennial (UAE), Japan Media Arts Festival, Tokio (JP), Istanbul Biennial (TR), Biennale Cuvee, Linz (AT), Transmediale Berlin (DE), FILE Sao Paulo (BR) idr. Prejela sta številne štipendije in nagrade, med drugim CYNETART Award, ki jo podeljuje Trans-Media-Akademie Hellerau v Dresdnu (DE), častno omembo likovnih kritikov in novinarjev na WRO Media Art Biennale v Wroclawu (PL), Beli Aphroid, nagrado za umetniške dosežke, ki jo podeljuje KIBLA MMC (SI) in Priznanje Riharda Jakopiča, ki ga podeljujejo Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Moderna galerija in Slovensko društvo likovnih kritikov (SI).

POVEZANA DOGODKA

Nika Oblak & Primož Novak
Neskončnost (digitalna)
Razstava
17. september–18. oktober 2020
Galerija DLUL, Ljubljana

---

Nika Oblak & Primož Novak
In zdaj nekaj popolnoma drugačnega 10
Razstava
12. junij–12. julij 2019
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

PostScript^UM #38

Primož Krašovec
Smetnjak vs. Ljubljana: singularnost humorja in političnost brez volitev

Esej je komentar Smetnjakove produkcije zadnjih desetih let, ki je presežna tako intelektualno in politično kot etično. Intelektualno kot množica referenc, ki so teoretske, a ne akademske, kar pomeni, da so aktualne, to the point in intrigantne in ne del kanona, vzpostavljenega za namen vzgajanja epigonov te ali one “šole”. Politično kot vaja v mišljenju, ki ne zavzema fiksnih strani ali stališč, a ne zato, ker bi bi bilo medlo ali oportunistično, temveč zato, ker je preveč intenzivno, da bi se pustilo ujeti v fiskne identitetne pozicije. In, last but not least, etično kot drža tako do sveta kot do sebe, ki ne pristaja na obstoječe, a hkrati do (subjektivnega in objektivnega) obstoječega ni kritična na način afirmacije nasprotnega (saj bi to predpostavljalo fiksno individualno ali kolektivno identiteto, ki kritizira) niti se nad obstoječim ne zgraža ali ga obsoja (nepristajanje onkraj morale). Najpomembnejši metodi delovanja Smetnjaka sta singularen humor in izogibanje opredeljevanju.

SI | 14.8 x 21 cm | 12 strani | barvno | mehka platnica | 2021
ISBN 978-961-95437-1-9 (Tiskana)
ISBN 978-961-95064-1-7 (Digitalna)