Taktike & praksa #11:
MemesteticA

Razstave │ Serija pogovorov │ Publikacije | Delavnice│ Sejem

Konferenca
19. maj–2. julij 2021
Več lokacij

V okviru serije konferenc Taktike & praksa

V zadnjih desetih letih je participatorna kultura postajala vedno bolj relevantna in je močno vplivala na način našega ustvarjanja, uživanja in izmenjevanja vsebin. Vedno večji dostop do interneta – ki dosega že 60 odstotkov sveta – je dejansko vodil do radikalnih sprememb na mnogih ravneh in nas prisilil, da ponovno premislimo svoje ideje o komunikaciji, ekonomiji, politiki in tudi umetnosti. Nova splošno razširjena digitalna pismenost, tako v smislu produkcije vsebin kot njihove distribucije, skupaj z vzpostavljanjem presenetljivo pestre palete virtualnih skupnosti rojeva sveže jezike in estetike na dnevni ravni ter v neustavljivem in vrtoglavem ciklu kulturnega proizvajanja in predelovanja.

Internetni memi v vseh svojih različnih oblikah in variacijah, kot so podobe s pripisom, videi, fotokaprice, krilatice in performativne verige, tvorijo vroče jedro tega novega ekosistema: oblikujejo naš pogled na svet, vplivajo na kulturne in politične procese, a jih lahko, sledeč študiji postmodernizma Fredrica Jamesona, beremo tudi kot našo prevladujočo »kulturno logiko«, logiko, ki se osredotoča na divjo apropriacijo, neskončno remiksanje in drzno resignifikacijo.

Medtem ko so se družbene in politične implikacije internetnih memov na široko analizirale, je bil estetski diskurz pogosteje spregledan. Ne le, da kalejdoskopski in kaotični svet spletne participatorne kulture vpliva na številne sodobne umetnike, še posebej na področju vizualne umetnosti, pač pa je tudi sam po sebi neodvisna umetniška tovarna, ki proizvaja plaz ustvarjalnih vsebin, ki oblikujejo naš pogled in okus. Prav tako je nemogoče ne opaziti, da vedno več ljudi – spontano in pogosto nevede – privzema prakse, ki se naslanjajo neposredno na avantgardo, kot so apropriacija, détournement, skrajna fotografska manipulacija, performativna dejanja in eksperimentalna uporaba jezika. Da bi opisal take kulturne taktike, še posebej v kontekstu zelo priljubljenih družbenih platform, kot so Facebook, Twitter, Instagram, Reddit in TikTok, je kanadski strokovnjak Darren Wershler skoval izraz »divji konceptualizem«, ki poudarja njihov spontan in neukročen značaj.

Program MemestetikA raziskuje svet memov in participatorne kulture tako, da se osredotoča na njegov odnos z moderno in sodobno vizualno umetnostjo. Cilj je obravnavati memsko estetiko in preučiti vlogo, ki jo bo ta neregulirani kulturni sistem, za katerega je značilna brezprimerna raven participacije, igral pri preoblikovanju našega koncepta umetnosti in njene vloge v družbi.

KNJIGA

Valentina Tanni
MemesteticA – Večni september umetnosti

Naredi sam troli, youtuberji in instagramerji nam zapuščajo skupek praks in estetik, ki spominjajo na zapovedi zgodovinskih avantgard, veselo popačenih na čudaški, divji in razvraten način. In torej, kako je umetnosti, ki jo še vedno najdemo v muzejih in galerijah, uspelo odgovoriti na takšne grožnje? In zlasti: kaj, če v prihodnosti učbeniki za umetnostno zgodovino ne bodo prikazovali del kakšnega genialnega umetnika iz 19. stoletja, ampak anonimne meme uporabnikov, ki se skrivajo za neverjetnimi psevdonimi?

KURATORKA

Valentina Tanni je umetnostna zgodovinarka, kustosinja in predavateljica. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča na razmerje med umetnostjo in tehnologijo, posebno pozornost pa namenja internetni kulturi. Trenutno uči digitalno umetnost na Politehniki v Milanu in predava v okviru programa Digitalne kulture na NABA (Nuova Accademia di Belle Arti) v Rimu in Milanu. Je del uredniške ekipe Artribune kot piska, urednica in svetovalka za družbene medije. Objavila je Random. Navigando contro mano, alla scoperta dell’arte in rete (Link editions, 2011) in Memestetica. Il settembre eterno dell’arte (Nero, 2020). Od novembra 2020 je članica upravnega odbora fundacije Quadriennale di Roma.