Taktike & praksa #12:
Novi ekstraktivizem

Razstave │ Predstavitve umetnikov │ Publikacije │ Delavnice
Januar–junij 2022
Več lokacij

Kurator
Janez Fakin Janša

V okviru serije konferenc Taktike & praksa


V informacijski dobi vse postane potencialna meja za širitev in ekstrakcijo – od globin kode DNK do širnih meja človeških čustev, vedenja in odnosov ter narave kot celote.
— Vladan Joler

V ekonomiji se izraz »ekstraktivizem« uporablja za opis modela, ki temelji na pridobivanju naravnih virov – od mineralov do kovin in fosilnih goriv – iz Zemlje in njihovi prodaji na svetovnem trgu. V zadnjem času sta se pojavila izraza »neoekstraktivizem« (Hans-Jürgen Burchardt in Kristina Dietz, 2014) ali »novi ekstraktivizem« (Henry Veltmeyer in James Petras, 2014), ki opisujeta, kako je bil model ekstraktivizma vpeljan v neokolonialni kontekst neoliberalnih gospodarstev, kjer se je ekstraktivna industrija razvila v posebno razvojno pot, usmerjeno v rast, z globalno regulacijo razporejanja resursov in njihovih iztržkov ter obljubo rasti in blaginje za države, kjer poteka ekstrakcija, ki se povečini izjalovi. 

V knjigi The Politics of Operations: Excavating Contemporary Capitalism (Duke University Press, 2019) se raziskovalca Sandro Mezzadra in Brett Neilson osredotočata na odnos med različnimi oblikami ekstraktivnih posegov v sodobnem kapitalizmu in prikazujeta, kako se ekstraktivizem ne nanaša le na izkoriščanje naravnih virov, temveč tudi ljudi, delovne sile, podatkov in kultur. Izhajajoč od tod umetnik in raziskovalec Vladan Joler od leta 2019 v kontekstu sodobnega tehnokapitalizma uporablja izraz »novi ekstraktivizem«, s katerim opisuje obliko ekstraktivizma, ki sega v najbolj oddaljene kotičke biosfere in najgloblje plasti človekovega kognitivnega in afektivnega bitja. Novi ekstraktivizem, ki sloni na omejitvi biotske raznovrstnosti in znanja ter privatizaciji kulturnih dobrin, se pojavi, ko se različna področja človekovega vedenja, čutenja in delovanja ter vse oblike bioloških podatkov – vključno s forenzičnimi, biometričnimi, sociometričnimi in psihometričnimi – spremenijo v surovine, novo zlato, ki ga je treba izkopati in uporabiti za napajanje podatkovnih baz za strojno učenje in usposabljanje umetne inteligence.

To je izhodišče dvanajste edicije programa Taktike & praksa, ki se bo 19. januarja začela z »ogrevalnim« dogodkom v Projektnem prostoru Aksioma: predstavitvijo spletnega projekta Skrito življenje uporabnika Amazona umetnice in raziskovalke Joane Moll, ki osvetli Amazonovo pogosto nezaznavno, a agresivno izkoriščanje svojih uporabnikov — tako z brezplačnim delom kot s prisilo, da nosijo energetske stroške tega izkoriščanja — ki je vgrajeno v jedro poslovnih strategij tako imenovanih internetnih podjetij.

Katalonska umetnica bo 16. februarja v Ljubljani predstavila prvega od štirih sklopov, ki sestavljajo celoten program, vsakega od njih pa sestavljajo samostojna razstava v Projektnem prostoru Aksioma, pogovor z umetnikom v Galeriji Cukrarna, delavnica na ALUO ter objava novega eseja za serijo PostScriptUM.

Prvi sklop je še posebej pomemben, saj gosti svetovno premiero projekta Carbolytics, najnovejšega umetniško-raziskovalnega projekta Joane Moll, ki ga je Aksioma naročila v okviru konS ≡ Platforme za raziskovalno sodobno umetnost in je nastal v sodelovanju z barcelonskim superračunalniškim centrom (BSC) ter v partnerstvu s festivalom Sónar (ES). Za ta projekt je BSC izračunal količino sledilnih piškotkov, ki so prisotni na 1 milijonu največjih spletnih mest na svetu, in povprečno porabo z njimi povezane energije. Projekt tako nudi novo perspektivo pri obravnavi družbenih in okoljskih stroškov vseprisotnega nadzora z raziskovanjem strategij za dvig ozaveščenosti javnosti o vplivu zbiranja podatkov na okolje.

Marca se program nadaljuje z akademikom, raziskovalcem in umetnikom Vladanom Jolerjem, mednarodno priznanim za svoje raziskave o trenutnem platformnem gospodarstvu, ki bo predstavil svoje najnovejše delo — kartografski projekt Novi ekstraktivizem: titansko prizadevanje za oris družbenih, okoljskih, gospodarskih in političnih učinkov ekstraktivnega gospodarstva, ki nas vse lovi v kletko družbenih medijev, da bi v zadnji sili kapitaliziralo naše podatke.

Aprila program nadaljuje kolektiv DISNOVATION.ORG s svojo Post-rastjo, spekulativnim umetniškim in raziskovalnim projektom, ki izziva prevladujoče pripovedi o rasti in napredku ter si prizadeva razbiti kapitalistični mit o stalni rasti in predlagati praktične strategije za življenje na Zemlji v scenariju post-rasti in post-ekstraktivizma.

Zadnji sklop dejavnosti bo potekal med majem in junijem in bo temeljil na razstavi Programska oprema za manj, ki združuje serijo del ameriškega umetnika Bena Grosserja, ki kritično preizprašuje z rastjo obsedeno poslovno kulturo Silicijeve doline, ki je izoblikovala ideologijo »več«, na kateri temelji programska oprema, ki omogoča informacijsko družbo.

Več

Skrito življenje uporabnika Amazona
RAZSTAVA
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
19. januar–11. februar 2022

Carbolytics
RAZSTAVA
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
16. februar–11. marec 2022

Pridobivanje podatkov, materialnost in avtonomija
PREDSTAVITEV
Cukrarna, Ljubljana
16. februar 2022, 19.00

Skrito življenje brskalnika
DELAVNICA
ALUO, Tobačna 5, Ljubljana
16.–17. februar 2022. 14.00–17.00

Matthew Fuller
Analiza, razkrivanje in dodajanje: estetska in ekološka logika Carbolytics Joane Moll
PUBLIKACIJA
PostScriptUM #40

Več

Novi ekstraktivizem
RAZSTAVA
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
16. marec–15. april 2022

Seciranje novega ekstraktivizma
PREDSTAVITEV
Cukrarna, Ljubljana
16. marec 2022, 19.00

Anatomije črne skrinjice
DELAVNICA
ALUO, Ljubljana
16. marec 2022, 14.00–17.00

Felix Stalder
Ubežna hitrost. Računalništvo in veliko pospeševanje
PUBLIKACIJA
PostScriptUM #41

Več

Sistem za poporo življenju
RAZSTAVA
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
20. april–20. maj 2022

Post-rast
PREDSTAVITEV
Cukrarna, Ljubljana
20. april 2022, 19.00

Zbirka orodij za post-rast (igra)
DELAVNICA
ALUO, Ljubljana
20. april 2022, 14.00–17.00

Dušan Kažić v intervjuju s Clémence Seurat
Nihče ni nikoli ničesar proizvedel
PUBLIKACIJA
PostScriptUM #42

Več

Ben Grosser
Programska oprema za manj
RAZSTAVA
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
25. maj–22. junij 2022

Manj metrike, več naključnih procesov: tehnike upora v platformnem svetu
PREDSTAVITEV
Cukrarna, Ljubljana
25. maj 2022, 19.00

Ponovno sestavljanje spleta: Orodja in tehnike za ponovno vzpostavitev avtonomnosti v svetu, ki ga poganja programska oprema
DELAVNICA
ALUO, Ljubljana
25. maj 2022, 14.00–17.00

Valentina Tanni
Veliki algoritem
PUBLIKACIJA
PostScriptUM #43

KOLOFON

Kurator: Janez Fakin Janša

Produkcija:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2022

V sodelovanju z:
ALUO – Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani
MGML / Cukrarna

Razstave, predavanja in publikacije podpirata:
Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Projekt Carbolytics in delavnice Joane Moll, Disnovation.org in Bena Grosserja nastajajo v okviru konS:: Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

    To top