Menu

U30+ | Poziv mladim umetnikom

Tatovi džulov

Meta Grgurevič
Meta Grgurevič
Tatovi džulov

Razstava
21. junij–14. julij 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Domen Pal / Aksioma | Več

Nov projekt umetnice Mete Grgurevič Tatovi džulov (Joule Thieves) združuje njeno zanimanje za temeljne principe delovanja mehanskih sistemov z večletnim raziskovanjem proizvodnih tokov energije. Instalacija se igra z osnovnimi fizikalnimi pojavi, s katerimi je možno ustvariti eno od temeljnih enot sodobne družbe in njenih produktov – informacijo. Naravne pojave, kot so svetloba, čas, sila in elektrika, vpleta v mehanizem, ki deluje kot poetična produkcijska veriga človeških ter nečloveških delovalcev.

V okviru projekta je umetnica razvila povsem analogno optično napravo, ki jo s tekom na kolesu poganjajo miši. Mehanizem, ki je uporabljen v instalaciji, za izhodišče jemlje delovanje predhodnice kinematografskega projektorja Théâtre Optique ter tehnologiji urnega mehanizma in zoetropa združuje s posebej razvito enoto za generiranje in shranjevanje elektrike. Konstrukcija s svojim povsem transparentnim in okornim mehanizmom za ustvarjanje projekcije izpostavlja materialno (in energetsko potrošno) podlago elektronskih medijev. Ironizira običajno vez med vložkom in izkupičkom, delom in učinkom, pridobivanjem in porabo ter se oddaljuje od ideje o avtonomnih sistemih, ki delujejo v neskončni sklenjeni zanki. Večurni napor miši, ki poganjajo mehanizem, namreč daje le malo energije, s pomočjo posebnega »zmikavtskega« vezja (joule thief) pa konstrukcija ustvari presežek električne napetosti, a ta nazadnje zadostuje le za kratko projekcijo. 

Projekt tako spekulativno razmišlja o tem, kako energijo proizvajati, shranjevati in izkoriščati (drugače), ter vzpostavlja mikrookolje, ki produkcijsko zanko preoblikuje v sistem neposredne in soodvisne povezave človeka, narave in tehnologije.

AVTORICA

Domen Pal / Aksioma

Meta Grgurevič (1979) živi in dela v Ljubljani. Leta 2007 je končala podiplomski študij slikarstva na Likovni akademiji v Benetkah. V svoji praksi raziskuje odnose med znanostjo, metafiziko in učinki čarovnije ter razvija kinetične objekte in večrazsežne scene kot popolnoma delujoče mehanizme, ki učinkujejo kot metafore za utopične sisteme izmenjave.  Umetnica je svoja dela razstavljala na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini. Med drugim se je predstavila s samostojno razstavo Praskanje za zlatom (Cukrarna, Ljubljana, 2022), veliko pregledno razstavo Nemogoči mehanizmi (UGM, Maribor, in Künstlerhaus, Graz, 2020) in prejela glavno nagrado občinstva na 31. Grafičnem bienalu Ljubljana za projekt Timekeepers (Ljubljana, 2015).

KOLOFON

Avtorica: Meta Grgurevič
Pomoč pri konstrukciji: France Petač
Tehnična pomoč: Gregor Krpič
Znanstvena sodelavka: dr. med. vet. Neža Grgurevič
Mizarska dela: Andrej Zavodnik

Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2023

Asistentka produkcije in besedilo napovedi: Maja Burja

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Zahvala: JAŠI za umetniški pregled in Stašu Vrenku za svetovanje pri tehničnem razvoju.

Membrane za motenje signalov

Nicole L'Huillier

Naprave za motenje signalov

Nicole L’Huillier
Nicole L’Huillier
Naprave za motenje signalov

Delavnica
17. maj 2023, 14.00–17.00
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Potrebna orodja:
– Prenosni računalnik s programsko opremo Ableton Live. Prenesi poskusno različico: https://www.audacityteam.org/
– Snemalnik zvoka z vhodom za mikrofon. Udeleženci, ki nimajo snemalnika zvoka, bodo eksperiment lahko izvedli s skupno snemalno napravo. Ker bomo časovno omejeni, bo udeležencem za ustvarjanje lastnih zvočnih del na voljo mapa z vnaprej posnetimi zvoki in sempli.
– Slušalke.

Del programa Taktike & praksa #14: Merilo
V okviru konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost

This image has an empty alt attribute; its file name is tacticspractice_logo_event_small-2.png
This image has an empty alt attribute; its file name is kons_logo_event_small.png
Photo: Domen Pal/Aksioma

Da bi raziskali različne načine zaznavanja in prepletanja zvokov in vibracij, bodo udeleženci eksperimentirali z različnimi vrstami mikrofonov in vmesnikov za poslušanje in snemanje. Skozi te dejavnostih bodo spoznali različne ravni in vrste vibracijskih pojavov: od taktilnega in intimnega poslušanja do raziskovanja, kako se zvočne vibracije širijo v različnih medijih, ter poslušanja elektromagnetne dejavnosti in drugih nevidnih sil, ki nas obdajajo.

Udeleženci bodo spoznali različne snemalne naprave, obenem pa bodo zvoke in njihov potencial raziskovali tako, da bodo z njimi manipulirali v odprtokodni digitalni zvočni delovni postaji (Digital Audio Workstation). S tem, ko bodo posneti material preoblikovali v osebne stvaritve, bodo pridobili temeljna orodja za analizo in urejanje zvoka, kar bo odprlo medsebojno izmenjavo ter razmislek in dialog o ravneh poslušanja in praksah čuječnosti.

Vse to bo potekalo v navezavi na skulpturo La Orejona, vibracijski membranski mikrofon, ki temelji na mehkem elastičnem senzorju za merjenje pospeška in je bil narejen za interakcijo z vibracijskimi pojavi, ki ga obdajajo. Udeleženci bodo lahko stopili v neposreden stik z membrano La Orejone ter razgrnili številna vprašanja in možnosti, ki jih ta odpira v zvezi z relacionalnostjo, nerazumljivostjo, neprimerljivostjo, kolektivnostjo, ustvarjanjem hrupa, resonanco, frekvencami, signali, kartiranjem, transdukcijo itn.

AVTORICA

Nicole L’Huillier (1985) je transdisciplinarna umetnica in raziskovalka, ki prihaja iz Santiaga v Čilu. V svojem delu se osredotoča na raziskovanje zvokov in vibracij kot gradbenega materiala, kar ji omogoča poglobljeno preučevanje vprašanj delovalnosti, identitete, kolektivnosti in vibracijske domišljije. Skozi instalacije, vibracijske/zvočne skulpture, po meri izdelane aparate za poslušanje in zvočenje, performanse in eksperimentalne skladbe raziskuje performativnost in delovalnost vse od mikro do kozmičnega obsega ter ustvarja membranske in resonančne rituale. Doktorirala je iz medijskih umetnosti in znanosti na MIT-ju (2022). Njeno delo je bilo v zadnjem času med drugim predstavljeno na dogodkih in v ustanovah, kot so transmediale, Sonic Acts, Kunsthalle Baden Baden, Ural Industrial Biennial, Museo de Arte Contemporáneo MAC, Bienal de Artes Mediales, Beneški arhitekturni bienale in Ars Electronica.

KOLOFON

Avtorica: Nicole L’Huillier

Produkcija:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2023

Partner:
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje – Univerza v Ljubljani

Za serijo:
Taktike & praksa

V okviru projekta konSekvence, ki ga realizira
konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost

konS:: Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Tehnična podpora: CONA, zavod za procesiranje sodobne umetnosti
Zahvala: Art Center (Pionirski dom – Center za kulturo mladih), Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana (Bunker)

POVEZANE VSEBINE

PREDSTAVITEV

Nicole L’Huillier
Membrane za motenje signalov
16. maj 2023, ob 18. uri
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

RAZSTAVA

Nicole L’Huillier
La Orejona Records
16. maj–2. junij 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

La Orejona Records

Nicole L’Huillier
Nicole L’Huillier
La Orejona Records

Razstava
16. maj–2. junij 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Del programa Taktike & praksa #14: Merilo

Interdisciplinarna umetnica in raziskovalka Nicole L’Huillier meni, da ima vse, kar je materialno, sposobnost resoniranja, od mikro (raven delcev) do makro (kozmične in medplanetarne) ravni. Posledično je vse na vseh ravneh obstoja in materialnosti lahko performativni dejavnik zvoka, prek poroznih membran, ki zaobjemajo naša telesa in njihove tehnološke razširitve ter so v njih zaobjete, pa lahko vstopamo v resonančne dialoge z neštetimi entitetami, signali in silami. L’Huillier resničnost razume kot membrano med različnimi performativnimi agenti, ki se lahko vključujejo v »resonančne obrede«, in to pojmovanje je neposredno izhodišče interaktivne zvočne instalacije La Orejona Records.

Domen Pal / Aksioma | Več

La Orejona (dobesedno »tista z velikimi ušesi«), membranski aparat za poslušanje, namenjen več-kot-človeškim entitetam, je skulptura, ki deluje kot snemalni studio ter s pomočjo mikrofona z elastično vibracijsko membrano lahko snema pojave, kot so zvočni valovi, z dotikom sprožene oscilacije in tresenje tal. A za razliko od tipične sodobne mikrofonije, ki se osredotoča na »signale« in filtrira »šum«, je njen namen ta, da neodvisne signale neselektivno spleta v združeno in neločljivo motno gmoto zvoka.

AVTORICA

Domen Pal / Aksioma

Nicole L’Huillier (1985) je transdisciplinarna umetnica in raziskovalka, ki prihaja iz Santiaga v Čilu. V svojem delu se osredotoča na raziskovanje zvokov in vibracij kot gradbenega materiala, kar ji omogoča poglobljeno preučevanje vprašanj delovalnosti, identitete, kolektivnosti in vibracijske domišljije. Skozi instalacije, vibracijske/zvočne skulpture, po meri izdelane aparate za poslušanje in zvočenje, performanse in eksperimentalne skladbe raziskuje performativnost in delovalnost vse od mikro do kozmičnega obsega ter ustvarja membranske in resonančne rituale. Doktorirala je iz medijskih umetnosti in znanosti na MIT-ju (2022). Njeno delo je bilo v zadnjem času med drugim predstavljeno na dogodkih in v ustanovah, kot so transmediale, Sonic Acts, Kunsthalle Baden Baden, Ural Industrial Biennial, Museo de Arte Contemporáneo MAC, Bienal de Artes Mediales, Beneški arhitekturni bienale in Ars Electronica.

KOLOFON

Avtorica: Nicole L’Huillier

Produkcija razstave:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2023

Za serijo:
Taktike & praksa

Finančna podpora:
Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Zahvaljujem se Karstenu Schuhlu za koordinacijo produkcije in izdelave ter Jessie Mindell in Devinu Murphyju za njun prispevek in pomoč pri senzorskem sistemu in kartiranju. To delo je bilo prvotno naročeno za festival transmediale 2023 (Berlin) in je nastalo v okviru rezidence transmediale 2022 s podporo Ministrstva za kulturo, umetnost in dediščino v Čilu ter Oddelka za kulturo, umetnost, dediščino in javno diplomacijo (Dirac) pri Ministrstvu za zunanje zadeve v Čilu.

Tehnična podpora: Zavod Projekt Atol

POVEZANE VSEBINE

PREDSTAVITEV

Membrane za motenje signalov

V predstavitvi umetnica izhaja iz ideje, da resničnost dinamično razporejajo vibracije, ki so v nenehni interferenci, resonanci in transdukciji, in nas na tej podlagi vodi skozi raziskovanje vibracijskega – zlasti zvočnega prek njegovih slušnih in taktilnih manifestacij – kot intrinzično kolektivnega medija, ki lahko aktivira intimne in večplastne načine vzpostavljanja odnosov do drugih medijev in do sveta, katerega del smo. V tem kontekstu predstavi resonančno raziskovanje, ki odstira delo, katero izhaja iz možnosti znotraj koncepta La Membrane, tj. organizacijskega konceptualnega aparata in vzorčne strukture, ki spodbuja vibracijske načine bivanja in mišljenja. Namen umetnice je, da skozi nauke La Membrane in serijo membranskih strategij sestavi pripoved, ki je v svojem bistvu oscilacijska in odpira vrsto vprašanj o performativnosti in delovalnosti z večnivojske in večagentne perspektive. Ker predstavitev nima fiksne referenčne točke ali statičnih definicij, se Nicole posluži poetike nerazumljivosti in nesorazmernosti. Predavanje je polno neopredeljivih instrumentov in tehnik ter nabito z dvoumnostjo in zmedo kot resonančnima posrednikoma in prevajalcema, kot aparatoma, s katerima zaznavamo našo vibracijsko resničnost in se nanjo uglasimo.

DELAVNICA

Fakin Janša / Aksioma

Nicole L’Huillier
Naprave za motenje signalov
17. maj 2023, 14:00-17:00
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Krhke povezave

Nestor Siré, Steffen Köhn
Nestor Siré, Steffen Köhn
Krhke povezave

Razstava
20.–28. april 2023
osmo/za, Slovenska 54, Ljubljana

Del programa Taktike & praksa #14: Merilo

Marijo Zupanov / Ljudmila | VEČ

Interaktivna instalacija dokumentira masivno ljudsko računalniško omrežje SNET (Street Network), ki so ga kubanski tehnološki navdušenci vzpostavili kot odziv na omejitve pri dostopu do interneta na otoku. To omrežje uporabnikom omogoča igranje večigralskih videoiger, klepet, pošiljanje sporočil, razpravljanje na forumih, deljenje datotek in gostovanje spletnih strani. SNET se je organsko razvil iz več sto med seboj povezanih sosedskih lokalnih omrežij (LAN). Velja za največje skupnostno omrežje na svetu, je popolnoma izolirano od interneta in povezuje več deset tisoč gospodinjstev v Havani. Njegovo materialno podlago predstavljajo kilometri kablov Ethernet, ki prečijo ulice in balkone, Wi-Fi-antene, nameščene na drogovih na strehah, ter strežniki in omrežna stikala, ki jih upravlja množica prostovoljnih skrbnikov vozlišč. Sloni na mreži več tisoč udeležencev, ki skupaj ustvarjajo, upravljajo in vzdržujejo njegovo strojno in programsko infrastrukturo.

Postavitev povzema tehnološko strukturo vozlišča SNET in tako vzpostavlja popolnoma delujoče lokalno omrežje, ki občinstvu omogoča, da se poveže s svojimi pametnimi telefoni, razišče del tega omrežja ter si ogleda in prenese raziskovalne dokumente o njegovi zgodovini. Instalacija obsega tudi trikanalni videointervju s tremi administratorji omrežja SNET, ki je potekal na enem od omrežnih strežnikov TeamSpeak in in je bil posnet na zaslonih njihovih namizij. Delo sestavljata še infografika s podrobnostmi o dinamiki moči in hierarhijah omrežja SNET ter niz nalepk z ikonami in simboli, ki jih člani omrežja SNET uporabljajo za izražanje svojih digitalnih identitet.

AVTORJA

Nestor Siré (1988, Nuevitas) je umetnik, ki živi in dela v Havani na Kubi, zanimajo pa ga neformalni načini distribucije informacij in dobrin, oblike socialne iznajdljivosti ob soočanju s pomanjkanjem ter skupnosti in človeške infrastrukture, ki tovrstne prakse oblikujejo. Njegovi projekti se navezujejo na alternativna omrežja, neformalne ekonomije in strukture moči. Siré se še zlasti posveča alternativnim strategijam, ki so vzniknile v kubanski digitalni kulturi kot odgovor na nepovezanost te države z globalnimi omrežji, ki dandanes obvladujejo internet. Njegova dela so bila razstavljena v ustanovah in na dogodkih, kot so Nacionalni muzej umetnosti (Havana), Muzej Queens (New York), Rhizome (New York), New Museum (New York), Ars Electronica (Linz), Muzej Hong-Gah (Tajpej), Muzej Rouyn-Noranda (Kanada), transmediale (Berlin) ter The Photographers’ Gallery (London). Poleg tega je med drugim sodeloval pri Havanskem bienalu (Kuba), Gvangdžujskem bienalu (Južna Koreja), Bienalu v Curitibi (Brazilija), Varšavskem bienalu (Poljska), Mednarodnem bienalu v Asuncionu (Paragvaj), Festivalu novega latinskoameriškega filma (Kuba) ter Mednarodnem festivalu kratkega filma v Oberhausnu (Nemčija).

Steffen Köhn (1980) je filmski ustvarjalec, antropolog in videoumetnik, ki živi in deluje v Berlinu ter Aarhusu, v svojem delu pa skuša s pomočjo etnografije razumeti sodobne družbenotehnične pokrajine. Pri ustvarjanju svojih videov in instalacij sodeluje z lokalnimi samozaposlenimi delavci, programerji, pisatelji znanstvene fantastike in drugimi umetniki, ki mu pomagajo raziskovati izvedljive alternative trenutnim distribucijam tehnološkega dostopa in ureditvam oblasti. Njegova dela so bila razstavljena v Akademiji umetnosti v Berlinu, v Kunsthaus Graz, na Tednu umetnosti na Dunaju, v Muzeju Hong-Gah v Tajpeju, v The Photographers’ Gallery ter na bienalih v Lulei in Varšavi, njegovi filmi pa so bili med drugim predvajani na Berlinalu, Rotterdamskem filmskem festivalu ter Filmskem festivalu BFI v Londonu.

KOLOFON

Avtorja: Nestor Siré, Steffen Köhn

Produkcija razstave:
Aksioma – Institute for Contemporary Art, Ljubljana in Ljudmila, Art and Science Laboratory, 2023

Za serijo:
Taktike & praksa

Finančna podpora:
Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

POVEZANE VSEBINE

PREDSTAVITEV

Nestor Siré, Steffen Köhn
Lokalizacija interneta: kubanska alternativna omrežja distribucije podatkov in socialne infrastrukture, ki jih omogočajo
April 2023, ob 18. uri
osmo/za, Slovenska 54, Ljubljana

PUBLIKACIJA

Steffen Köhn, Nestor Siré
Handmade Networks

Besedila: Bani Brusadin, Erick J. Mota, Steffen Köhn, Nestor Siré

Urednik: Janez Fakin Janša

► NAROČI

DELAVNICA

Nestor Siré, Steffen Köhn
Digitalna etnografija (za umetnike)
april 2023, 14.00–17:00
ALUO, Tobačna 5, Ljubljana

RAZSTAVA

Nestor Siré, Steffen Köhn
Memoria
19. April–12. May 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Lokalizacija interneta: kubanska alternativna omrežja distribucije podatkov in socialne infrastrukture, ki jih omogočajo

Nestor Siré, Steffen Köhn

Digitalna etnografija (za umetnike)

Nestor Siré, Steffen Köhn
Nestor Siré, Steffen Köhn
Digitalna etnografija (za umetnike)

Delavnica
19. april 2023, 14.00–17.00
ALUO – Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, UL, Video, animacija in novi mediji, Tobačna 5, Ljubljana

Kaj potrebujete?
– Prenosni računalnik in/ali pametni telefon

Delavnica je namenjena: Študentom umetnosti, humanistike in družbenih ved, umetniškim ustvarjalcem, ki se zanimajo za umetniško raziskovanje, akademikom in strokovnjakom s področij sociologije, kulturne antropologije ter medijskih študij.

Del programa Taktike & praksa #14: Merilo

Foto: Janez Fakin Janša/Aksioma

Ta delavnica raziskuje, kako metode etnografskega terenskega dela lahko postanejo ključni del umetniškega raziskovalnega procesa. Etnografija je celostna metoda za raziskovanje kulturnih pojavov z vidika subjektov, pri kateri je raziskovalčev jaz umeščen na teren kot pomemben družbeni akter, svoje telo in percepcije pa pojmuje kot bistveno komponento nabora orodij.

Potem ko smo spoznali osrednje koncepte, etiko in metode digitalne etnografije, udeležence vabimo k avtoetnografskemu eksperimentu z naslovom »Internetni dnevnik«, v katerem želimo spodbuditi premislek o različnih načinih, na katere digitalno kulturo izkusimo po svetu.

Na Kubi, kot tudi marsikje drugod, kjer je dostop do interneta omejen zaradi gospodarskih ali političnih razlogov, si ljudje medijske datoteke (kot so filmi, fotografije, glasba itn.) izmenjavajo predvsem med seboj in brez internetne povezave na prenosnih USB ključkih ali z enega telefona na drugega. Kubanci denimo raznovrstne spletne vsebine iznajdljivo distribuirajo v obliki Paquete Semanala (Tedenskega paketa), zbirke digitalnega materiala v velikosti enega terabajta, ki jo sestavi mreža ljudi z različnimi oblikami privilegiranega dostopa do interneta, po celi državi pa zaokroži na USB ključkih in zunanjih trdih diskih prek razvejane človeške infrastrukture dostavljalcev, tako imenovanih Paqueteros, ki pakete klientom dostavijo na domači prag.

Takšna alternativna distribucijska omrežja ne le kompenzirajo omejen dostop do interneta, temveč premorejo tudi zmožnost izmikanja spletnemu nadzorovanju in ekstrakciji podatkov, poleg tega pa jih je težko monetizirati ali preobrniti skozi oglaševanje. Prav zato tudi predstavljajo presunljivo alternativo platformnemu kapitalizmu, ki ga poganjajo algoritmi.

Da bi še sami eksperimentirali s finimi podrobnostmi offline kultur, udeležence vabimo, da DAN PRED DELAVNICO dokumentirajo svojo spletno dejavnost in poskrbijo, da je dostopna brez internetne povezave. Udeležence prosimo, da pripravijo mapo, v kateri naj bo shranjeno vse, kar so tisti dan gledali/prebrali/videli na spletu. Prav tako prosimo, da podrobno opišejo strategije, ki so jih uporabili za prenašanje in arhiviranje teh materialov. Vse osebne arhive bomo nato združili v eno mapo, ki bo ponazarjala en dan uporabe interneta te skupine udeležencev. Na delavnici bomo nato raziskali in preizkusili različne načine organiziranja in distribuiranja teh shranjenih podatkov ter jih tako skušali osmisliti za druge, enako kot to počnejo kuratorji Paquete Semanala. Ko se bo Nestor vrnil v Havano, bo ta kurirani arhiv predstavljen kot kolaborativno delo, in sicer v rubriki Paquete Semanala, namenjeni umetnosti, ki je pravzaprav kontinuirana umetniška intervencija, s katero Nestor to offline distribucijsko omrežje pretvarja v digitalni razstavni prostor. Umetnike, ki se bodo udeležili delavnice, vabimo, da raziščejo, kako bi svoje delo lahko predstavili v obliki brez internetne povezave.

Udeleženci bodo pridobili:

  • kritičen pogled na proces »lokalizacije« oziroma apropriacije globalnih digitalnih tehnologij v različnih kulturnih in političnih kontekstih;
  • vpogled v etnografski pristop k umetniškemu raziskovanju ter v etične zahteve tako intenzivno potopitvenega procesa;
  • razumevanje eksperimentalnih oblik sodelovanja med umetniki-etnografi in njihovimi sogovorniki, med drugim tudi v smislu njihove politike in poetike.

AVTORJA

Nestor Siré (1988, Nuevitas) je umetnik, ki živi in dela v Havani na Kubi, zanimajo pa ga neformalni načini distribucije informacij in dobrin, oblike socialne iznajdljivosti ob soočanju s pomanjkanjem ter skupnosti in človeške infrastrukture, ki tovrstne prakse oblikujejo. Njegovi projekti se navezujejo na alternativna omrežja, neformalne ekonomije in strukture moči. Siré se še zlasti posveča alternativnim strategijam, ki so vzniknile v kubanski digitalni kulturi kot odgovor na nepovezanost te države z globalnimi omrežji, ki dandanes obvladujejo internet. Njegova dela so bila razstavljena v ustanovah in na dogodkih, kot so Nacionalni muzej umetnosti (Havana), Muzej Queens (New York), Rhizome (New York), New Museum (New York), Ars Electronica (Linz), Muzej Hong-Gah (Tajpej), Muzej Rouyn-Noranda (Kanada), transmediale (Berlin) ter The Photographers’ Gallery (London). Poleg tega je med drugim sodeloval pri Havanskem bienalu (Kuba), Gvangdžujskem bienalu (Južna Koreja), Bienalu v Curitibi (Brazilija), Varšavskem bienalu (Poljska), Mednarodnem bienalu v Asuncionu (Paragvaj), Festivalu novega latinskoameriškega filma (Kuba) ter Mednarodnem festivalu kratkega filma v Oberhausnu (Nemčija).

Steffen Köhn (1980) je filmski ustvarjalec, antropolog in videoumetnik, ki živi in deluje v Berlinu ter Aarhusu, v svojem delu pa skuša s pomočjo etnografije razumeti sodobne družbenotehnične pokrajine. Pri ustvarjanju svojih videov in instalacij sodeluje z lokalnimi samozaposlenimi delavci, programerji, pisatelji znanstvene fantastike in drugimi umetniki, ki mu pomagajo raziskovati izvedljive alternative trenutnim distribucijam tehnološkega dostopa in ureditvam oblasti. Njegova dela so bila razstavljena v Akademiji umetnosti v Berlinu, v Kunsthaus Graz, na Tednu umetnosti na Dunaju, v Muzeju Hong-Gah v Tajpeju, v The Photographers’ Gallery ter na bienalih v Lulei in Varšavi, njegovi filmi pa so bili med drugim predvajani na Berlinalu, Rotterdamskem filmskem festivalu ter Filmskem festivalu BFI v Londonu. 

KOLOFON

Author: Nestor Siré, Steffen Köhn

Production:
Aksioma – Institute for Contemporary Art, Ljubljana, 2023

Partner:
The Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana

Part of the series:
Tactics & Practice

In the framework of
konS – Platform for Contemporary Investigative Art

The project konS – Platform for Contemporary Investigative Art was chosen on the public call for the selection of the operations “Network of Investigative Art and Culture Centres”. The investment is co-financed by the Republic of Slovenia and by the European Regional Development Fund of the European Union.

POVEZANE VSEBINE

PREDSTAVITEV

Nestor Siré, Steffen Köhn
Lokalizacija interneta: kubanska alternativna omrežja distribucije podatkov in socialne infrastrukture, ki jih omogočajo
20. april 2023, ob 18. uri
osmo/za, Slovenska 54, Ljubljana

PUBLIKACIJA

Steffen Köhn, Nestor Siré
Handmade Networks

Besedila: Bani Brusadin, Erick J. Mota, Steffen Köhn, Nestor Siré

Urednik: Janez Fakin Janša

► NAROČI

MEMORIA [razstava]

Nestor Siré, Steffen Köhn
Memoria
19. april–12. maj 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

KRHKE POVEZAVE [razstava]

Nestor Siré, Steffen Köhn
Krhke povezave
20.–28. april 2023
osmo/za, Slovenska 54, Ljubljana

Memoria

Nestor Siré, Steffen Köhn
Nestor Siré, Steffen Köhn
Memoria

Razstava
19. april–12. maj 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Del programa Taktike & praksa #14: Merilo

Kanadski avtor in kiberpankovski romanopisec William Gibson je leta 1981 objavil kratko zgodbo Johnny Mnemonic, katere glavni junak Johnny je prekupčevalec s podatki, ki si je s kibernetsko operacijo dal v možgane vgraditi sistem za shranjevanje podatkov. Slednji mu omogoča, da služi kot varna shramba za digitalne podatke, ki so preobčutljivi za prenos po spletu; toda to postane problem, ko so v njegove možgane naloženi podatki, ukradeni jakuzam.

Memoria, posneta med pandemijo (še ena Gibsonova napoved) leta 2021, ki je tudi leto, v katero je zgodba umeščena, to pripoved vstavi v sodobno kubansko realnost in kontrastira imaginarij interneta iz kiberpankovske literature 80. let s sodobno kubansko izkušnjo interneta kot posebnega konglomerata različnih horizontov tehničnih in družbenih možnosti. Delo preučuje tako znanstvenofantastične kot realne alternative mainstreamovski kapitalistični potrošniški verziji spleta, ki so nam danes še na voljo, pri čemer si zamišlja bolj decentralizirane, (omrežno) nevtralne, nekomercialne različice spleta.

Memoria kot sodelovanje med medijskim umetnikom, antropologom in pisateljem znanstvene fantastike temelji na dolgotrajnem etnografskem terenskem delu, povezanem s kubanskimi alternativnimi mrežami za distribucijo podatkov. Ker spletni dostop močno omejujeta vlada in ameriški embargo, so kubanski državljani našli način za distribucijo vsakovrstnih spletnih vsebin v obliki Paquete Semanala (Tedenskega paketa), zbirke digitalnega materiala v velikosti enega terabajta, ki jo sestavi mreža ljudi z različnimi oblikami privilegiranega dostopa do interneta, po celi državi pa zaokroži na USB ključkih in zunanjih trdih diskih prek kompleksne infrastrukture dostavljalcev, tako imenovanih Paqueteros, ki tako kot Mnemonic vsebine fizično prinesejo v najodročnejše kotičke otoka. Paquete Semanal, najnovejši napredek v štiridesetletni tradiciji piratstva, ki je nezakonito, vendar mu država eksplicitno ne nasprotuje, tvori nekakšno offline različico interneta in vsebuje vsakršne zabavne in kulturne podatke.

Domen Pal / Aksioma | VEČ

Memoria je imerzivna štirikanalna instalacija razširjenega filma s posebej razvitimi komponentami programske in strojne opreme. Njena naracija je predstavljena na štirih sinhroniziranih ekranih, ki igrane posnetke spojijo s posnetki iz videov, ki so krožili po Kubi prek Paquete Semanala. Protagonistova izguba spomina bo ponazorjena tako, da bo delo v toku razstave počasi »umrlo« zaradi posledic delovanja po meri narejenega sistema, ki kvari tako avdiovizualni material kot naprave, na katerih so datoteke projekta shranjene.

AVTORJA

Nestor Siré (1988, Nuevitas) je umetnik, ki živi in dela v Havani na Kubi, zanimajo pa ga neformalni načini distribucije informacij in dobrin, oblike socialne iznajdljivosti ob soočanju s pomanjkanjem ter skupnosti in človeške infrastrukture, ki tovrstne prakse oblikujejo. Njegovi projekti se navezujejo na alternativna omrežja, neformalne ekonomije in strukture moči. Siré se še zlasti posveča alternativnim strategijam, ki so vzniknile v kubanski digitalni kulturi kot odgovor na nepovezanost te države z globalnimi omrežji, ki dandanes obvladujejo internet. Njegova dela so bila razstavljena v ustanovah in na dogodkih, kot so Nacionalni muzej umetnosti (Havana), Muzej Queens (New York), Rhizome (New York), New Museum (New York), Ars Electronica (Linz), Muzej Hong-Gah (Tajpej), Muzej Rouyn-Noranda (Kanada), transmediale (Berlin) ter The Photographers’ Gallery (London). Poleg tega je med drugim sodeloval pri Havanskem bienalu (Kuba), Gvangdžujskem bienalu (Južna Koreja), Bienalu v Curitibi (Brazilija), Varšavskem bienalu (Poljska), Mednarodnem bienalu v Asuncionu (Paragvaj), Festivalu novega latinskoameriškega filma (Kuba) ter Mednarodnem festivalu kratkega filma v Oberhausnu (Nemčija).

Steffen Köhn (1980) je filmski ustvarjalec, antropolog in videoumetnik, ki živi in deluje v Berlinu ter Aarhusu, v svojem delu pa skuša s pomočjo etnografije razumeti sodobne družbenotehnične pokrajine. Pri ustvarjanju svojih videov in instalacij sodeluje z lokalnimi samozaposlenimi delavci, programerji, pisatelji znanstvene fantastike in drugimi umetniki, ki mu pomagajo raziskovati izvedljive alternative trenutnim distribucijam tehnološkega dostopa in ureditvam oblasti. Njegova dela so bila razstavljena v Akademiji umetnosti v Berlinu, v Kunsthaus Graz, na Tednu umetnosti na Dunaju, v Muzeju Hong-Gah v Tajpeju, v The Photographers’ Gallery ter na bienalih v Lulei in Varšavi, njegovi filmi pa so bili med drugim predvajani na Berlinalu, Rotterdamskem filmskem festivalu ter Filmskem festivalu BFI v Londonu.

KOLOFON

Authors: Nestor Siré, Steffen Köhn

Production of the exhibition:
Aksioma – Institute for Contemporary Art, Ljubljana, 2023

Part of the series:
Tactics & Practice

Supported by:
the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia and the Municipality of Ljubljana

Tehnična pomoč: Jurij Podgoršek
Zahvala: Zavod projekt Atol

—

Scenarij: Erick J. Mota
Direktor fotografije: Nicole Medvecka
V glavnih vlogah: Dayron Villalón Pereda, Cris Gómez Gónzalez, Felix Roman, Benito Guerra, Albany López Suárez, Lynn Cruz, Raudelys Rodriguez Perez
Kostumografija:: Raki Fernandez
CGI & VFX: Alexander Bley
Dodatni VFX: Helman Bejerano Delgado
Montaža: Miguel Coyula, Ginés Olivares
Montaža dialoga: Malte Audick
Oblikovanje zvoka: Lorenz Fischer, Malte Audick
Re-Recording Mix: Lorenz Fischer
Glasb: Johannes Klingebiel
1. nadomestni urednik: Francesco Innocenti
Razvijalec programske opreme in programiranje: Eduardo Pujol
Oblikovanje strojne opreme: M0 — COPINCHA
Proteze: Eric Maza — COPINCHA

POVEZANE VSEBINE

PREDSTAVITEV

Nestor Siré, Steffen Köhn
Lokalizacija interneta: kubanska alternativna omrežja distribucije podatkov in socialne infrastrukture, ki jih omogočajo
20. April 2023, ob 18. uri
osmo/za, Slovenska 54, Ljubljana

PUBLIKACIJA

Steffen Köhn, Nestor Siré
Handmade Networks

Besedila: Bani Brusadin, Erick J. Mota, Steffen Köhn, Nestor Siré

Urednik: Janez Fakin Janša

► NAROČI

DELAVNICA

Nestor Siré, Steffen Köhn
Digitalna etnografija (za umetnike)
19. april 2023, 14.00–17:00
ALUO, Tobačna 5, Ljubljana

KRHKE POVEZAVE [razstava]

Nestor Siré, Steffen Köhn
Krhke povezave
20.–28. april 2023
osmo/za, Slovenska 54, Ljubljana

Merila realnega časa

Farzin Lofti-Jam

Moja domača rutina

Farzin Lotfi-Jam
Farzin Lotfi-Jam
Moja domača rutina

Razstava
29. marec–14. april 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Del programa Taktike & praksa #14: Merilo
V okviru projekta konSekvence, ki ga realizira
konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost

Domen Pal / Aksioma | VEČ

Danes so skoraj vsi vidiki naših življenj podvrženi režimom nadzorovanja. Uporaba infrastruktur javnega prevoza in dostop do skupnih prometnih prostorov sta vezana na članstvo in upoštevanje kodeksov javnih, še pogosteje pa komercialnih digitalnih omrežij. Naša mesta nas opazujejo in nam sledijo, in to prek vsega od biometričnih odtisov, ki se beležijo na kontrolnih točkah, ter tablic za vozila, brez katerih ne moremo prečkati cestninskih postaj, do pametnih kartic, ki v številnih sistemih javnega prevoza beležijo gibanje potnikov, ter neprestanega videonadzora na javnih površinah in deloviščih. Premikanje skozi mesto ima vse manj opraviti s kakovostjo, zasnovo in programom razvoja urbanih površin ter vse več s sistemi, ki se uporabljajo za njihovo upravljanje.

Poleg tega, da organizirajo mesta, policijska posredovanja, meddržavne meje in spletno vedenje, pa so sistemi za upravljanje prisotni tudi v najbolj intimnih vidikih naših življenj. Samonadzorovanje na družbenih medijih ima za posledico, da so nadzorne naprave vstopile v naše domove. Ti na posameznika osredotočeni proizvodi, ki jih tržijo pod rubrikami, kot so »pametno življenje«, »zdravje in wellness« ter »čuječnost«, potrošnikom nudijo mamljive priložnosti, da presekajo svoje vsakodnevne rutine in inovirajo svoj življenjski slog. Pojavljajo se v različnih oblikah (vse od nosljivih zbiralnikov biometričnih podatkov in piskajočih digitalnih pomočnikov do v celoti integriranih sistemov za upravljanje, ki nadzirajo varnostne senzorje in optimizirajo porabo energije), potrošnike pa spreminjajo v digitalne delavce, katerih podatki so na voljo najboljšemu ponudniku. Nobenega dvoma ni, da te sile na novo oblikujejo naše domove – ta razstava raziskuje, kako jim to uspeva.

Moja domača rutina obsega film in fizično instalacijo. Instalacija predstavi katalog pametnih proizvodov, ki so na voljo pri ponudnikih, kot so IKEA, Amazon, Google in Wyze. Ponavljajoča se rutina te lastniške sisteme povezuje v brezkončen cikel zaznavanja in odzivanja. Film pa prikazuje kompozitno podobo Farzina Lofti-Jama in njegovega doma, katera predstavi skozi budno oko industrije pametnega doma. S tem razkriva, kako so režimi nadzorovanja sproducirali nevrotičnega udomačenega subjekta, ki obsedeno išče vedno več reprezentacij svojega življenja v lastnem domu, obenem pa se skuša zavarovati pred namišljenimi strahovi, ki prežijo v ameriškem predmestnem imaginariju. Naše domače rutine se morda zdijo banalne, celo zrežirane ali premišljene. Ta razstava zajame povratno zanko med željami znotraj lastnega doma, zbiranjem podatkov ter uničujočimi potenciali pripravnosti.

AVTOR

Domen Pal / Aksioma

Farzin Lotfi-Jam je arhitekt, ki v svojem delu raziskuje politiko tehnologije in mest. Kot docent arhitekture na Univerzi Cornell je tudi vodja laboratorija Realtime Urbanism, kjer uporabljajo in izumljajo nove prostorske medije in tehnologije, ki omogočajo vizualizacijo in simulacijo načinov, na katere algoritmi, modeli in pojmovanja »realnega časa« vladajo urbanemu življenju. Je tudi direktor interdisciplinarnega studia za oblikovanje Farzin Farzin, ki združuje arhitekturo, urbanizem, komputacijo in medije. Njegovi samostojni in kolaborativni projekti so multimedijski in temeljijo na raziskavah, obsegajo pa vse od modeliranja matric nadzorovanja v pametnih mestih do prostorske umestitve kulturne logike družbenih medijev. Lotfi-Jamova dela so vključena v zbirki Centra Pompidou in fundacije Sharjah Art, leta 2022 pa je dobil nagrado, ki jo podeljuje organizacija Architectural League of New York. Za svoje raziskave prejema nepovratna sredstva in podporo organizacij Alexander S. Onassis Foundation, Graham Foundation for Advanced Studies in the Fine Arts, M+/Design Trust in The Shed, ki ga je imenovala za prvega umetnika, izbranega na javnem razpisu. Njegova dela so bila razstavljena v ustanovah in na dogodkih, kot so med drugim Storefront for Art and Architecture, Nacionalni muzej umetnosti 21. stoletja v Rimu, Beneški arhitekturni bienale, Arhitekturni trienale v Oslu, Istanbulski oblikovalski bienale, Seulski arhitekturni bienale in Arhitekturni trienale Sharjah. Je tudi soavtor knjige Modern Management Methods: Architecture, Historical Value, and the Electromagnetic Image, ki je bila izdana pri založbi Columbia University Press.

KOLOFON

Projektna ekipa: Farzin Lotfi-Jam, Arseny Pekurovsky, Christopher Arya Rouhi, Allison Wenner

Produkcija razstave:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2023

Za serijo:
Taktike & praksa

V okviru:
konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost

konS:: Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Zahvala: Kreativno središče Center Rog
Tehnična podpora: MAO – Muzej za arhitekturo in oblikovanje

POVEZANE VSEBINE

PREDSTAVITEV

Merila realnega časa
28. marec 2023, ob 18. uri
Cukrarna, Poljanski nasip 40, Ljubljana

DELAVNICA

Realnočasovni subjekti
29. marec 2023, 14.00–17.00
ALUO, Tobačna 5, Ljubljana

Realnočasovni subjekti

Farzin Lotfi-Jam
Farzin Lotfi-Jam
Realnočasovni subjekti

Delavnica
29. marec 2023, 14.00–17.00
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, UL, Video, animacija in novi mediji, Tobačna 5, Ljubljana

Kaj potrebujete?
– prenosni računalnik z:najnovejšo različico programa Unreal Engine 5
– najnovejšo različico programa Cesium za Unreal Engine

Del programa Taktike & praksa #14: Merilo
V okviru projekta konSekvence Platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS

Photo: Janez Fakin Janša/Aksioma

Kje prebivajo virtualni ljudje? V tej delavnici bomo odgovor na to vprašanje raziskali s pomočjo najnovejših urbanih simulacij, ki virtualizirajo mesta in njihove prebivalce. Natančneje bomo kot izhodišče preučevanja in metodološke zasnove uporabili tehnologijo tako imenovanega »digitalnega dvojnika«, virtualne replike, ki podatke, pridobljene od objektov v fizičnem svetu, mapira v digitalne kopije v simuliranem mestu. Gre za eno najnovejših tehnologij pametnih mest, ki jih mestnim oblastem tržijo globalna logistična in tehnološka podjetja. Digitalni dvojniki so potopitvene, vsevedne fantazijske podobe, poseljene z realnočasnovimi podatki o človeški aktivnosti, vremenu, prometu in drugih urbanih dogodkih. Ta tehnologija prinaša tveganje, da se bodo nosilci odločanja pri razumevanju mest zanašali le na komputacijski model, s katerim bodo nato tudi ustvarili urbane prihodnosti.

Ta delavnica preučuje, kako digitalni dvojniki predstavijo mesta in njihove prebivalce. Zastavlja vprašanje, kako bo ta tehnologija vplivala na kolektivne urbane prihodnosti in kako jo lahko mobiliziramo za ustvarjanje enakopravnejših, pravičnejših in vznemirljivejših urbanih vizij. Udeleženci delavnice bodo tehnično in konceptualno shekali komponente (podatkovne vnose, potopitvene vizualizacije in simulacije ter izhodne podatke) koncepta in sistemske arhitekture digitalnega dvojnika ter s pomočjo orodja Unreal Gaming Engine ustvarili preprosto simulacijo urbanega okolja.

AVTOR

Farzin Lotfi-Jam je arhitekt, ki v svojem delu raziskuje politiko tehnologije in mest. Kot docent arhitekture na Univerzi Cornell je tudi vodja laboratorija Realtime Urbanism, kjer uporabljajo in izumljajo nove prostorske medije in tehnologije, ki omogočajo vizualizacijo in simulacijo načinov, na katere algoritmi, modeli in pojmovanja »realnega časa« vladajo urbanemu življenju. Je tudi direktor interdisciplinarnega studia za oblikovanje Farzin Farzin, ki združuje arhitekturo, urbanizem, komputacijo in medije. Njegovi samostojni in kolaborativni projekti so multimedijski in temeljijo na raziskavah, obsegajo pa vse od modeliranja matric nadzorovanja v pametnih mestih do prostorske umestitve kulturne logike družbenih medijev. Lotfi-Jamova dela so vključena v zbirki Centra Pompidou in fundacije Sharjah Art, leta 2022 pa je dobil nagrado, ki jo podeljuje organizacija Architectural League of New York. Za svoje raziskave prejema nepovratna sredstva in podporo organizacij Alexander S. Onassis Foundation, Graham Foundation for Advanced Studies in the Fine Arts, M+/Design Trust in The Shed, ki ga je imenovala za prvega umetnika, izbranega na javnem razpisu. Njegova dela so bila razstavljena v ustanovah in na dogodkih, kot so med drugim Storefront for Art and Architecture, Nacionalni muzej umetnosti 21. stoletja v Rimu, Beneški arhitekturni bienale, Arhitekturni trienale v Oslu, Istanbulski oblikovalski bienale, Seulski arhitekturni bienale in Arhitekturni trienale Sharjah. Je tudi soavtor knjige Modern Management Methods: Architecture, Historical Value, and the Electromagnetic Image, ki je bila izdana pri založbi Columbia University Press.

KOLOFON

Avtor: Farzin Lotfi-Jam

Produkcija:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2023

Partner:
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje – Univerza v Ljubljani

Za serijo:
Taktike & praksa

V okviru projekta konSekvence, ki ga realizira
konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost

konS:: Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

POVEZANE VSEBINE

PREDSTAVITEV

Farzin Lotfi-Jam
Merila realnega časa
28. marec 2023, ob 18. uri
Cukrarna, Poljanski nasip 40, Ljubljana

RAZSTAVA

Farzin Lotfi-Jam
Moja domača rutina
29. marec–14. april 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Planet City in vrnitev globalne divjine

Liam Young

Dekolonizacija strojnega vida: algoritemske tesnobe in epistemsko nasilje

Anthony Downey, Mojca Kumerdej

Vmesnost: inteligenca materialov na nanoravni

Laura Tripaldi, Špela Petrič

Optimizirajoči pogled in njegovi demoni

Anna Engelhardt, Mark Cinkevich, Solveig Qu Suess, Nadim Choufi, Su Yu Hsin, Bani Brusadin

Onset

Anna Engelhardt, Mark Cinkevich
Anna Engelhardt, Mark Cinkevich
Onset

Razstava
7. –24. marec 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Del programa Taktike & praksa #14: Merilo

Domen Pal / Aksioma | VEČ

Demon blodi po zloveščem sintetičnem okolju, rekonstruiranem na podlagi satelitskih posnetkov ruskih zračnih oporišč v Hmeimimu v Siriji, Baranovičih v Belorusiji in Sakiju v Ukrajini. Ta parazitska sila prežema oporišča, pretaka se skozi zapuščene hodnike, sobe za zaslišanje in transformatorske postaje ter vsepovsod seje opustošenje. V tej enokanalni videoinstalaciji Engelhardt in Cinkevich s pomočjo nesvete alianse srednjeveške demonologije, pridobivanja podatkov iz javnih virov ter računalniške animacije razkrivata skrivno življenje omenjenih vojaških postojank. Skozi film se izkaže, da se prava groza ruskega kolonializma pravzaprav skriva v procesu prisvojitve – vzpostavitvi zunanjega nadzora, ki organizem postopoma uniči od znotraj.

AVTORJA

Anna Engelhardt je umetniško ime medijske umetnice, raziskovalke in pisateljice, ki v svoji praksi, katere glavni cilj je odpraviti ruski imperializem, preučuje postsovjetski kibernetski prostor skozi prizmo dekolonializma. Njene raziskave privzemajo raznovrstne medijske oblike, kar vključuje video, programske in strojne vmesnike. V svojih predavanjih in publikacijah si prizadeva, da bi digitalne konflikte umestila znotraj širše kolonialne matrice. Njena dela in aktivnosti so bile med drugim predstavljene na festivalu transmediale, Beneškem arhitekturnem bienalu, festivalu Ars Electronica, v revijah Digital War in The Funambulist ter na Kijevskem bienalu.

Mark Cinkevich (1994, Lagojsk) je v Belorusiji rojen interdisciplinarni raziskovalec in umetnik, ki živi v Varšavi. Na univerzi v Helsinkih je opravil magisterij iz kulturnih študij, trenutno pa je doktorand na Oddelku za antropologijo na Univerzi v Varšavi. V svoji praksi se posveča kritiškim, spekulativnim in eksperimentalnim vidikom umetnosti, ki operirajo na presečišču dejstev in fikcije. Njegovo delo se osredotoča na postovjetsko infrastrukturno in socialno pokrajino, skozi katero raziskuje zlasti koncepte jedrskega kolonializma, infrastrukturnega kolonializma, ekstraktivizma ter pošastnosti.

KOLOFON

Avtorja: Anna Engelhardt, Mark Cinkevich

Produkcija razstave:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2023

Za serijo:
Taktike & praksa

Finančna podpora:
Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Projekt so naročili transmediale festival, fundacija Pro Helvetia in Henie Onstad Kunstsenter

POVEZANE VSEBINE

PRIPOVEDOVALNI PERFORMANS

Z dovoljenjem umetnikov

Infrastrukturni horor: razraščajoč, prepredajoč, vseobsegajoč. V okviru konference Druge razsežnosti ↔ Panel: Optimizirajoči pogled in njegovi demoni

DELAVNICA

Preiskava kot medij: pridobivanje obveščevalnih podatkov iz javnih virov za umetnike
ALUO, Tobačna 5, Ljubljana
8. marec 2023, 14.00–17:00

    Preiskava kot medij: pridobivanje obveščevalnih podatkov iz javnih virov za umetnike

    Anna Engelhardt, Mark Cinkevich
    Anna Engelhardt, Mark Cinkevich
    Preiskava kot medij: pridobivanje obveščevalnih podatkov iz javnih virov za umetnike

    Delavnica
    8. marec 2023, 14.00–17.00
    Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, UL, Video, animacija in novi mediji, Tobačna 5, Ljubljana

    Kaj potrebujete: prenosni računalnik z nameščenim Google Earth Pro 

    Del programa Taktike & praksa #14: Scale
    V okviru projekta konSekvence Platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS

    Foto: Janez Fakin Janša/Aksioma

    Sodobne metode nadziranja in nasilja so prikrite ter vpete v obsežna infrastrukturna in logistična omrežja, zato se jim lahko zoperstavimo le z novimi praksami in orodji. Anna Engelhardt in Mark Cinkevich bosta skozi predstavitev ustvarjanja filmskega eseja Onset razložila, kaj so orodja za pridobivanje podatkov iz javnih virov (open-source intelligence) in kako bi te tehnike lahko vplivale na posamezne umetniške prakse. Spregovorila bosta tudi o stapljanju dejstev in fikcije ter v tem kontekstu pojasnila, kako iskati zaupne informacije in jih pretvoriti v kaj več kot le diskretne številke o količini prenesenih megavatov.

    Cinkevich in Engelhardt v svoji praksi združujeta orodja za pridobivanje podatkov iz javnih virov in demonologijo ter skozi to prizmo podrobno preučujeta rusko vojaško strategijo. Zaporedje dogodkov ugotavljata na način, ki je soroden rekonstrukciji transnacionalnega prizorišča zločina, s čimer v svoje delo vnašata parafikcijski narativ. Javno dostopni podatki jima omogočajo vpogled v tako skrbno merjene in nadzorovane segmente, kot so energetske in vojaške infrastrukture, demonologija pa odpira poti za prepletanje različnih primerov in disciplin, kar je za umetniško prakso bistveno. 

    Po predstavitvi konceptov bodo udeleženci vabljeni, da opisane metode raziskovanja uporabijo v praksi. Prejeli bodo GPS koordinate ruskih vojaških struktur in ob pomoči avtorjev izvedli lastno preiskavo.

    AVTORJA

    Anna Engelhardt je umetniško ime medijske umetnice, raziskovalke in pisateljice, ki v svoji praksi, katere glavni cilj je odpraviti ruski imperializem, preučuje postsovjetski kibernetski prostor skozi prizmo dekolonializma. Njene raziskave privzemajo raznovrstne medijske oblike, kar vključuje video, programske in strojne vmesnike. V svojih predavanjih in publikacijah si prizadeva, da bi digitalne konflikte umestila znotraj širše kolonialne matrice. Njena dela in aktivnosti so bile med drugim predstavljene na festivalu transmediale, Beneškem arhitekturnem bienalu, festivalu Ars Electronica, v revijah Digital War in The Funambulist ter na Kijevskem bienalu.

    Mark Cinkevich (1994, Lagojsk) je v Belorusiji rojen interdisciplinarni raziskovalec in umetnik, ki živi v Varšavi. Na univerzi v Helsinkih je opravil magisterij iz kulturnih študij, trenutno pa je doktorand na Oddelku za antropologijo na Univerzi v Varšavi. V svoji praksi se posveča kritiškim, spekulativnim in eksperimentalnim vidikom umetnosti, ki operirajo na presečišču dejstev in fikcije. Njegovo delo se osredotoča na postovjetsko infrastrukturno in socialno pokrajino, skozi katero raziskuje zlasti koncepte jedrskega kolonializma, infrastrukturnega kolonializma, ekstraktivizma ter grozodejstvev.

    KOLOFON

    Avtorja: Anna Engelhardt, Mark Cinkevich

    Produkcija:
    Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2023

    Partner:
    Akademija za likovno umetnost in oblikovanje – Univerza v Ljubljani

    Za serijo:
    Taktike & praksa

    V okviru projekta konSekvence, ki ga realizira
    konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost

    konS:: Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

    POVEZANE VSEBINE

    PREDSTAVITEV

    Anna Engelhardt, Mark Cinkevich
    Infrastrukturni horor: razraščajoč, prepredajoč, vseobsegajoč
    6. marec 2023
    Kino Šiška, Ljubljana

    RAZSTAVA

    Anna Engelhardt, Mark Cinkevich
    Onset
    7.–24. marec 2023
    Aksioma | Projektni prostor

    Druge razsežnosti

    To top