Hekanje Google Maps

Simon Weckert

Podatkovni kiborgi: delno algoritmično generiran utelešeni pogovor treh različnih logik

Cornelia Sollfrank, Alexandre Puttick

Zemljevid postane teritorij – Street 3.0

Simon Weckert

Sanje in motnje: strojno (od)učenje za umetnike

Simon Weckert

Republika Ničelnega otoka

Simon Weckert
Simon Weckert
Republika Ničelnega otoka

Kurator
!Mediengruppe Bitnik

Exhibition
26. februar–22. marec 2024
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Del programa Taktike&Praksa #15: (Ne)realni podatki – realni učinki


Fizično presečišče ekvatorja in ničelnega poldnevnika je označeno z nepremično bojo sredi oceana. Boja se nahaja v mednarodnih vodah ob zahodni obali Afrike in označuje GPS koordinate 0° S, 0° V. To izolirano in pusto območje na odprtem morju je daleč od kopnega ter človeških bivališč in interakcij.

Toda v virtualnem podatkovnem prostoru je to kraj, poln življenja in dejavnosti, kjer je na voljo veliko stanovanj ter prostorov za šport in druge prostočasne dejavnosti – kraj, kjer nastajajo lepi spomini. Razlog za to je, da se podatki, ki jim ni mogoče določiti pravilne geografske lege, obdelajo z geografskima vrednostma 0, 0 in jim je tako samodejno pripisana lokacija 0° S, 0° V. Do takšnih napak denimo pride, ko naloženi sliki ni mogoče opredeliti geopozicije. V tem primeru sta sliki privzeto pripisani zemljepisna širina in dolžina »0, 0«.

V podatkovnem prostoru je geografski nič torej vse večja zbirka napačnih podatkov, pridobljenih iz pametnih ur, spletnih mest za izmenjavo fotografij, aplikacij za rezervacije in kartografskih storitev. Simon Weckert z instalacijo Republika Ničelnega otoka virtualnemu podatkovnemu prostoru daje fizično podobo. Delo poleg tega, da prikaže ničelne podatke, gledalca tudi navidezno premesti v Republiko Ničelnega in mu tam omogoči, da brska po podatkih in dodaja svoje, saj so podatkom, naloženim v instalacijo, samodejno pripisane koordinate Ničelnega otoka.Simon Weckert si z Republiko Ničelnega otoka zamišlja fizične praznine in pokaže, kako se to povezuje z resničnostmi, katere ustvarjajo podatki, ki se tam manifestirajo.

AVTOR

Simon Weckert rad deli znanje o širokem razponu področij, vse od generativnega oblikovanja do fizičnega računalništva. Osredotoča se na digitalni svet – vključno z vsem, kar je povezano s kodo in elektroniko v okviru refleksije o trenutnih družbenih pogledih, od tehnološko usmerjenih raziskav do razprav o aktualnih družbenih vprašanjih. Vrednosti tehnologije si ne prizadeva oceniti v smislu njene dejanske uporabnosti, pač pa s perspektive prihodnjih generacij. Tehnologijo v digitalnem prostoru uporablja tako, da ta domiselno vpliva na fizični prostor, pri tem pa stalno ustvarja igrive vragolije. Rezultati so tehnološki sistemi, instalacije in hibridni objekti, ki si prizadevajo zapletena vprašanja narediti dostopna.

KURATOR

!Mediengruppe Bitnik (kar se izgovori kot: ne Mediengruppe Bitnik) sta sodobna umetnika, ki delata na internetu in z njim. Njuna praksa se razširja iz digitalnega in učinkuje na fizične prostore, pri čemer ustaljene strukture in mehanizme pogosto izpodbija skozi izgubo nadzora. V preteklosti sta že subvertirala nadzorne kamere, s prisluškovalno napravo, nameščeno v operni hiši, ljudem omogočila poslušanje predstav, Julianu Assangeu poslala paket z videokamero ter fizično ustvarila računalniško napako na stavbi. Leta 2014 sta robota z imenom »Naključni nakupovalec po darknetu« poslala na trimesečno nakupovalno mrzlico po temnem omrežju, kjer je naključno kupil več predmetov, med drugim ključe, cigarete, športne copate in ekstazi, ki so bili dostavljeni neposredno v galerijski prostor. Dela !Mediengruppe Bitnik so predstavljena na mednarodni ravni in skupina je za svoje izjemno delo prejela več nagrad, med drugim švicarsko nagrado za umetnost, nagrado fundacije PAX ter zlato kocko festivala Dokfest Kassel.

KOLOFON

Avtor: Simon Weckert
Kurator: !Mediengruppe Bitnik

Produkcija razstave: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2024

Za serijo: Taktike&Praksa

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

POVEZANE VSEBINE

PREDSTAVITEV

Zemljevid postane teritorij – Street 3.0
28. februar 2024
ALUO/Tobačna, Ljubljana

PUBLIKACIJA

(un)real data ☁️ – (🧊)real effects

Besedila: Régine Debatty, Thomas Spies, Xiaowei Wang, Milia Xin Bi, Günseli Yalçınkaya

Uredniki: !Mediengruppe Bitnik, Janez Fakin Janša

► NAROČI

Bitka s prompti

Sebastian Schmieg

    (Ne)realni podatki – realni učinki

    Realnost drugega reda

    Carola Bonfili
    Carola Bonfili
    Realnost drugega reda

    Kuratorki
    Daniela Cotimbo in Ilaria Gianni 

    Razstava
    18. januar–16. februar 2024
    Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana


    Z delom Realnost drugega reda (Second Order Reality) Carola Bonfili raziskuje tista stanja zaznavanja, ki so lastna »magičnemu mišljenju« otrok in zaznamujejo denimo izkušnjo navigiranja po virtualnih svetovih.

    Zmožnost vstopanja v različne subjektivnosti in izstopanja iz njih ter zanimanje za mejne prostore, časovne luknje in pragove sta nam blizu v otroštvu, kasneje pa ju nekako odrinemo na obrobje izkustva. V odrasli dobi se ta stanja ohranijo v obliki majhnih premikov v zaznavanju, nepozornosti ter meditativnih ali nefunkcijskih trenutkov, ko se potopimo v prostor, ki nam je znan, a ga še nikdar nismo občutili.

    »Cele dni živimo znotraj naših teles, a se tega zavemo šele takrat, ko nas nekaj moti,« pravi Bonfili, in nekaj podobnega občutimo, ko smo potopljeni v svetove navidezne resničnosti, kjer še vedno uporabljamo svoje čute, a naseljujemo telesa, ki niso naša. Ta drugost je utelešena tudi v nadgrajenih prostorih, teh opustošenih mestih, ki vzbujajo neosebne spomine in sledijo logiki videoiger – ta nas žene v vnaprej sprogramirana in v ugodje usmerjena dejanja, a obenem razkriva tudi druge možnosti. Ko to pot zapustimo, izkusimo prag.

    Bonfili to spremembo v zaznavi prepozna v besedilih, kot sta Skušnjava svetega Antona Gustava Flauberta in Skrivnostni otok dr. Moreauja H. G. Wellsa. V tem pogledu velja izpostaviti zlasti Flaubertov opis ponavljajočih se halucinacij, ki jih protagonist doživlja v koči. Podobe, ki jih vidi sv. Anton, so žareča videnja, ki izhajajo iz poželenja, a pridobijo trdno konsistentnost, podobno učinku privida. Prav ti prehodi iz scenarijev blizu realnosti, po katerih se pogled razširi na brezmejno prostranstvo, Flaubertovo delo približajo logiki videoiger.

    Na osnovi teh vtisov Carola Bonfili razvije pripoved, katero nato z namenom, da bi videoigri vdahnila življenje, dekonstruira in variira skozi različne medije – računalniško animacijo, zasnovano kot napovednik, potopitveno okolje navidezne resničnosti in serijo kipov.

    Protagonistka zgodbe je M’ling, majhna opica, ki nenadoma opazi, da se nekateri deli njenega telesa spreminjajo v kamen, in se zato v iskanju ozdravljenja odpravi na iniciacijsko potovanje. Na njem sreča več skrivnostnih objektov, katerim se posveti z vsemi svojimi čuti: govori z vodo, sreča robota in se preda skrivnostni melodiji. S tem, ko se prepusti toku nadrealističnih dogodkov, najde pot do dobrobiti.

    V videu Okamenela opica in VR instalaciji 1. nivo: iluzije, ki bi jih morali imeti, a jih nimamo, se dinamika pripovedi razvije skozi zaporedje skrivnostnih dogodkov, ki nenehno premeščajo točko stika z realnostjo. Tu še celo zvoki igrajo pomembno vlogo pri ustvarjanju dejanskih »zvočnih objektov« in stopnjevanju pretresljivosti celotnega izkustva.

    Namenoma razdrobljeno naravo projekta poudarjajo kipi, ki se navezujejo na nekatere teme in podobe v zgodbi ter jih prevajajo v fizične elemente. Če sta M’ling in Tanky Pear konkretni upodobitvi glavnih junakov in spominjata na akcijske figure s področja videoiger, pa The Stone Monkey PBR sestoji iz serije okroglih kipov, ki so nastali iz upodobitev PBR (physically based rendering), tj. digitalnih objektov, ki se v 3D modeliranju uporabljajo za prikazovanje vzorcev tekstur. Nazadnje je tu še The Multicrane, ki se poslužuje tehnike, uporabljene pri prvih animacijah Walt Disneyja. Gre za poklon mojstrstvu, ki se kot metoda ohranja v svojem pristopu k digitalnemu.

    Vsak vidik zgodbe je rezultat skrbnega konstruiranja, ki združuje različne jezike in obdobja: od literature 19. stoletja do brutalistične arhitekture, od sodobnih stripov do generativne umetne inteligence. V tem projektu Bonfili pokaže, da je ena sama zgodba potencialno neskončna in da so njene posebnosti odvisne od izbranih izraznih sredstev v nenehnem in vedno fragmentarnem medsebojnem navezovanju, ki pusti veliko prostora domišljiji.

    AVTORICA

    Domen Pal / Aksioma

    Carola Bonfili ustvarja dela, ki se navdihujejo pri naravnih oblikah in kognitivni mehaniki ter se strukturirana v večplastne naracije, ki se razvijajo v smeri multimedijskih tekstov. Glavna orodja njenega nedavnega raziskovanja so načela UI, računalniška grafika, avdiovizualna okolja navidezne resničnosti in avtomatizirano pisanje. V produkcijskih procesih njenih skulptur in okoljskih instalacij, ki so imerzivne in težijo k oblikam transmedijskega pripovedovanja, pogosto najdemo performativno matrico. Po študiju zgodovine sodobne umetnosti na Univerzi La Sapienza v Rimu je svoje izobraževanje nadaljevala na Chelsea College of Art and Design v Londonu. Njeno delo je bilo predstavljeno na različnih pomembnih prizoriščih, kot so MAXXI v Rimu, Milanski trienale, Italijanski kulturni inštitut v Los Angelesu, National Gallery of Modern and Contemporary Art v Rimu, Ludwig Museum v Budimpešti, Centre d’Art Contemporain v Ženevi, MAMbo Museo d’Arte Moderna di Bologna in MACRO v Rimu. Prejela je različne nagrade in priznanja, med drugim nagrado 11. edicije Italian Councila leta 2022, nagrado Re:Humanism leta 2020, nagrado LUM leta 2011, nagrado Rome Prize 2008–2009 in nagrado Strozzina leta 2009, sodelovala pa je tudi na rezidencah v American Academy in Rome (2009) in muzeju MACRO (2012). Njena dela so vključena v javne zbirke, kot so zbirka italijanskega ministrstva za zunanje zadeve Farnesina, umetniška zbirka muzeja MAXXI in zbirka muzeja MACRO. Od leta 2004 sodeluje z založniško hišo Nero Editions, s katero je leta 2011 začela objavljati serijo monografij o risanju Names of Numbers.

    KURATORKI

    Martina Carbone in Luciano Pecoraro

    Daniela Cotimbo je umetnostna zgodovinarka in neodvisna kuratorka, ki živi in dela v Rimu. V svojem raziskovanju se osredotoča na problematična vprašanja sedanjosti, katera preučuje prek različnih načinov izražanja, posebej novih tehnologij. Nedavno je ustanovila kulturni program Re:Humanism, ki se osredotoča na odnos med sodobno umetnostjo in visoko razvitimi tehnologijami. Daniela je kurirala razstave za več galerij, muzejev in festivalov, kot so MAXXI, Cosmo Venezia, AlbumArte, Colli Independent, Operativa Arte Contemporanea in festival Romaeuropa. Piše za številne revije o sodobni umetnosti, kot denimo Inside Art, Flash Art in NERO, poleg tega pa je za različne ustanove kurirala okrogle mize ali na njih sodelovala. Leta 2021 je soustanovila kuratorski kolektiv Erinni, ki povezuje transfeminizem in jezike medijev. Od leta 2022 predava teorijo in metodo množičnih medijev na Rome University of Fine Arts.

    Marco Rapaccini / Officine Fotografiche Roma

    Ilaria Gianni je neodvisna kuratorka, umetnostna kritičarka in predavateljica. Je soustanoviteljica rimskega raziskovalnega centra za sodobno umetnost IUNO in potujočega filmskega festivala Magic Lantern Film Festival, ki tematsko raziskuje vmesni prostor med vizualno umetnostjo in filmom. Od leta 2023 je gostujoča kustosinja pri Villa Medici – Académie de France à Rome, poleg tega pa je v obdobju 2022–2023 skupaj z Lorenzom Giustijem sokurirala Radio GAMeC 30. Kurirala je razstave in neodvisne raziskovalne projekte v muzejih, ustanovah, projektnih prostorih in na sejmih, kot so Palazzo delle Esposizioni, MACRO, MAXXI in National Gallery of Modern and Contemporary Art v Rimu, Matadero v Madridu, MOA in Loop v Seulu, Villa Croce v Genovi, John Hansard Gallery v Southamptonu, Kadist v Parizu in Radio GAMeC v Bergamu. Med letoma 2016 in 2023 je bila gostujoča kuratorka na American Academy in Rome. Med letoma 2009 in 2016 je bila sodirektorica in kuratorka fundacije Nomas Foundation, kjer je bila odgovorna za umetniško programiranje. Sodelovala je s sejmi sodobne umetnosti, kot so ARCOmadrid (sekcija »Opening«, 2018–2019) in Artissima (sekcija »Present Future«, 2019–2021), leta 2015 pa je soustanovila neodvisni umetniški sejem Granpalazzo, katerega je sokurirala do leta 2017. Predava na John Cabot University, IED (Rim), NABA (Milan), RUFA (Rim). Redno piše za revijo Flash Art, njena besedila pa so bila vključena tudi v različne kataloge in revije, kot so Artforum, Domus, Mousse, NERO, Cura in Arte e Critica.

    KOLOFON

    Realnost drugega reda
    Avtorica: Carola Bonfili 
    Kuratorki: Daniela Cotimbo in Ilaria Gianni 

    Oblikovanje zvoka: Lorem
    Celostna grafična podoba: Bahut
    Tehnični partner: HTC Vive Arts

    Finančna podpora: Italian Council (2022), Generalni direktorat za sodobno ustvarjalnost pri Kulturnem ministrstvu Republike Italije

    Produkcija: Fondazione smART – polo per l’arte, Rome

    V sodelovanju z: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana

    Pridruženi partnerji: MNAD Museo Nazionale dell’Arte Digitale, Milano; Centre d’Art Contemporain Genève, Ženeva; SODA – School of Digital Arts (del Univerze Manchester Metropolitan), Manchester; Hypermaremma, Maremma; The Green Parrot, Barcelona; La Capella, Barcelona

    Delo bo v svojo zbirko sprejel: MAXXI – Državni muzej umetnosti 21. stoletja, Rim
    Založnik kataloga: Nero Editions

    —–

    Produkcija razstave:
    Aksioma Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2024

    Finančna podpora:
    Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

    Zahvala:
    Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji

    The Face of Corporate Building

    FaceOrFactory

    Umetnost vkodiranja

    Maks Valenčič

    Cena: 4€


    V besedilu Umetnost vkodiranja slovenski medijski teoretik in filozof Maks Valenčič predlaga, da bi se za bolj natančno razumevanje nekaterih vej sodobne umetnosti, kot je objektno orientirana umetnost, morali obrniti k teoriji medijev. Ta ponuja ustreznejše izhodišče, saj se ukvarja prav z načini, na katere so vzorci vkodirani. Umetnost je tu razumljena kot  specifičen register ali, natančneje, način vkodiranja, ki je drugačen od alternativnih pristopov, denimo v znanosti. Z drugimi besedami: medtem ko znanost vkodira, umetnost rekodira, saj se ukvarja z vsemi možnimi načini vkodiranja vzorcev, tudi tistimi, ki ne stremijo k optimiziranosti ali možnosti optimizacije. Umetnost omehča vzorce ali iste vzorce vkodira na različne načine, s čimer ustvari alternativne funkcije (ali modele) za tovrstno aproksimacijo vhodnih podatkov. Umetniško vkodiranje se torej že po sami definiciji ukvarja z nekim drugim, alternativnim svetom ali načinom vkodiranja, kar je najjasneje ponazorjeno v sodobnih narativih grajenja svetov in različnih teoretsko-fikcijskih poskusih samorazumevanja lastne prakse.

    SI | 14.8 x 21 cm | 16 strani | barvno | mehka platnica | 2023
    ISBN 978-961-7173-41-3 (Tiskana)
    ISBN 978-961-7173-43-7 (Digitalna)


    Kolofon

    Maks Valenčič: Umetnost vkodiranja
    PostScriptUM #49
    Urednik zbirke: Janez Fakin Janša
    Elektronska izdaja
    Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
    Za založnika: Marcela Okretič
    Lektoriranje: Miha Šuštar
    Oblikovanje: Luka Umek
    Prelom: Sonja Grdina
    Naslovna fotografija: Živa Božičnik Rebec, STRATA 9.073 (kernel processing), detajl
    Foto: Domen Pal/Aksioma
    (c) Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorja | Ljubljana 2023
    Izdaja ob razstavi: Živa Božičnik Rebec, STRATA 9.073 (kernel processing), Aksioma | Projektni prostor
    Kurator: Domen Ograjenšek, v okviru produkcijskega programa U30+
    Ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana

    Povezani dogodek: STRATA 9.073 (kernel processing)

    Loading Suns

    Lara Reichmann
    Lara Reichmann
    Loading Suns

    Kurator
    Domen Ograjenšek

    Razstava
    13. december 2023–12. januar 2024
    Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

    V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+


    Loading Suns zažarijo v odsotnosti človeškega pogleda. Namesto njega ASTER, MODIS, MISR, CERES in MOPPIT satelit pripravijo na potovanje skozi neizprosne razmere v vesolju. Terra, znana tudi kot EOS AM-1, je večnacionalni znanstvenoraziskovalni satelit, katerega nadzorna misija poteka v heliosinhroni orbiti okoli planeta, kjer pet glavnih senzorjev, ASTER, MODIS, MISR, CERES in MOPPIT, nadzoruje zemeljsko ozračje, kopno in vodo. Loading Suns gledalce vabi, da spremljajo zgodbo o Terri vse od njenih skromnih začetkov do kasnejšega zatona in propada. Tudi ona bo nekega dne prenehala služiti svojemu namenu. Njena zgodba je predstavljena skozi polifonijo antropomorfiziranih glasov, notranjih naprav, s katerimi kognicija, refleksija in pomnjenje postanejo ponazoritve skupne prerokbe.

    Lara Reichmann k animaciji pristopa z logiko aditivnega reza: z nizanjem fragmentov pripovedi in oblik ustvarja rezultate, ki poleg svojih sestavnih delov odražajo motnje in šum procesa sintetiziranja. Notranji svet Terre odraža sešito tkanino sveta, katerega je primorana nadzorovati in opazovati – satelitska slika planeta, računalniško rekonstruirana iz neštetih fragmentiranih podob. Refleksija v smislu kognicije in samozavedanja nastane kot posledica neprekinjenega toka, kot posledica združevanja in izračunavanja. Razvoj pripovedi se razcepi na točkah, kjer sam šiv vstopi v tok podatkov, ki jih je mogoče opazovati. V vsem tem šumu se prekarna oblika kognicije prične soočati s svojo neizbežno razgradnjo, njeno skrbno nadzorovanje in opazovanje pa se spremenita v žalovanje za lastnim ikarjevskim padcem.

    AVTOR

    Domen Pal / Aksioma

    Lara Reichmann (1995) je vizualna umetnica, ki deluje na področju videa in animacije. Njeni nedavni projekti se osredotočajo na digitalne vmesnike, glitche in časovne zamike, ki gradijo vzporedne virtualne pokrajine satelitskih posnetkov. Sodelovala je na več skupinskih in samostojnih razstavah, med drugim v Galeriji P74 in Kinu Šiška v Ljubljani, KGLU v Slovenj Gradcu ter Centru sodobnih umetnosti Celje (SI), Krinzinger Projekte, Parallelu na Dunaju (AT) ter Galeriji 707 v Brnu (CZ). V vlogi kuratorke je pripravila več razstav, med drugim v okviru revije ETC., zavoda SCCA, Galerije Škuc in študentske pop-up galerije 7:069 v Ljubljani (SI), Galerije Nova – WHW v Zagrebu (HR) ter platforme Pita Projekt.

    KURATOR

    Domen Pal/Aksioma

    Domen Ograjenšek je pisec, kritik in kurator sodobne vizualne umetnosti. Je nekdanji član uredništva ŠUM in njegovega raziskovalnega kolektiva. Kot predavatelj in vodja seminarjev je sodeloval z umetnostnimi institucijami, kot so Mednarodni grafični likovni center (MGLC Ljubljana), Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), Galerija Škuc, PhaseBook Prague, Nova Pošta in Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU). Njegove kritike in eseji so bili objavljeni na spletnih platformah PASSE-AVANT, Artalk, Blok Magazine, all-over, Radio Študent ter v revijah ETC., Maska, Fotograf Magazine, ŠUM, Borec, časopisu Tribuna. Kuriral je razstave v Muzeju norosti Trate, SCCA-Ljubljana, Projektnem prostoru Aksioma, MSUM (kot član kolektiva Neteorit), Centru sodobnih umetnosti Celje (Likovni salon) ter Galeriji Škuc. Živi na Dunaju.

    KOLOFON

    Avtorica: Lara Reichmann
    Kurator in avtor besedila: Domen Ograjenšek

    Trajanje videa: 11′ 48”
    3D oblikovanje in animacija: Jan Krek in Lara Reichmann
    Glasba in zvok: Gašper Torkar
    Glas: Ana Čavić
    Lektura narative: Ana Čavić
    Oblikovanje postavitve: Jan Krek

    Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2023

    V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

    Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

    Sponzor: OPL industrijska avtomatizacija d.o.o.

    Zahvala: items, Zavod Delak, Zavod Projekt Atol

    A Short Incomplete History of Technologies That Scale

    Asia Bazdyrieva, Ranjodh Singh Dhaliwal, Anthony Downey, FRAUD (Audrey Samson, Francisco Gallardo), Chris Lee, Jussi Parikka, Laura Tripaldi

    Cena: 18€


    Beseda merilo je kočljiva. Privablja številne definicije, orientacije in povezave z nami, našim okoljem in našim orodjem. Toda razmišljanje o merilu v zgolj tehničnem smislu je reduktivno in izpušča odnose, občutja in prepričanja, ki jih take meritve in podobe prinesejo. Ta knjiga združuje osem avtorjev, ki postavljajo pod vprašaj naše konvencije in razumevanje merila kot utemeljenega v človeškem. Asia Bazdyrieva, Ranjodh Singh Dhaliwal, Anthony Downey, FRAUD (Audrey Samson & Francisco Gallardo), Chris Lee, Jussi Parikka in Laura Tripaldi v svojih besedilih razširijo naše razumevanje merila na tisto več-kot-človeško, sledijo njegovim gibanjem in trenjem skozi zgodovine in prevprašujejo, kako merilo generira politično moč. S tem, ko pokažejo, kako lahko razmišljamo z merilom, nam predstavijo skalarno mišljenje, njegovo nujnost v naši družbeno-tehnični sedanjosti in potencial za ustvarjanje novih zemljevidov, novih reprezentacij in novih vrst meritev.

    A Short Incomplete History of Technologies That Scale je skupna publikacija Aksiome – Zavoda za sodobne umetnosti, Ljubljana in berlinskega festivala transmediale. Publikacija odraža skupno temo festivala transmediale 2023 – model, zemljevid, fikcija in Aksiominega programa Taktike&praksa #14: Merilo. Knjiga je nastala iz skupne želje, da bi kolektivno razmišljali o tem, kako meritve in zemljevidi ustvarjajo tako politiko kot občutja v svetu.

    EN | 10.5 x 16.7 cm | 144 strani | čb tisk | mehka vezava | 2023
    ISBN 978-961-7173-40-6 (Aksioma)


    Kolofon

    A Short Incomplete History of Technologies That Scale
    Besedila: Asia Bazdyrieva, Ranjodh Singh Dhaliwal, Anthony Downey, FRAUD (Audrey Samson and Francisco Gallardo), Chris Lee, Jussi Parikka, Laura Tripaldi
    Urednika: Nóra Ó Murchú, Janez Fakin Janša

    Asistenta urednikov: Anna-Lena Panter, Rok Kranjc
    Urejanje besedil: Miha Šuštar, Pip Hare
    Oblikovanje in prelom: Federico Antonini, Simone Cavallin
    Tisk: Collegium Graphicum
    Naklada: 1000

    Vsa besedila, ki so bila prvotno objavljena v spletni reviji transmediale, je uredila Elise Misao Hunchuck. Besedila prvotno objavljena v Aksiomini seriji PostScriptUM je uredil Janez Fakin Janša.

    Založnik: Aksioma – Institute for Contemporary Art, Ljubljana
    Predstavnica: Marcela Okretič

    in

    transmediale e.V., Berlin
    Predstavnik: Filippo Gianetta

    Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

    Ljubljana, November 2023

    Povezani dogodek: Taktike & praksa #14: Merilo

    S2 [(re)programiranje] E8: Odgovornost [z Eyalom Weizmanom]

    Kako povedati

    Eyal Weizman je profesor prostorskih in vizualnih kultur. Ustanovil je agencijo Forensic Architecture, kjer so razvili metodologijo kontraforenzike, s katero analizirajo primere kršenja človekovih pravic po vsem svetu in pridobivajo nove dokaze, ki izpodbijajo uradne razlage na mednarodnih sodiščih za človekove pravice. Kontraforenzika je odgovor na strukturne omejitve – denimo to, da nimamo dostopa do prizorišča zločina –, ki tisto, kar je javnosti prikrito, naredi javno dostopno. Kontraforenzika si vzame toliko časa, kot ga potrebuje za pregled in interpretacijo gromozanskih količin podatkov in podob, v katerih skuša najti indice, ki so že v javni domeni, a ne vemo, kako jih gledati ali povezati. Skrivnosti lahko dekonstruiramo s pomočjo sledi, ki jih puščajo v vidnem svetu, torej tistega, kar že obstaja, a tega nihče ne gleda.

    Gosti: Urška Henigman, radijska novinarka RTV Slovenija; Matevž Čelik, arhitekt, kritik, urednik, raziskovalec; Marko Peljhan, konceptualni umetnik in raziskovalec.

    Poglej epizodo v video formatu > TUKAJ
    Preberi pogovor v knjižnem formatu > TUKAJ


    Priporočena vsebina

    KOLOFON

    Gostiteljica: Marta Peirano
    Gost: Eyal Weizman
    Urejanje, mešanje zvoka in glasba: Gašper Torkar

    Serija podkastov (re)programiranje

    Producenta: Janez Fakin Janša in Marcela Okretič
    za Taktike & praksa #10: (re)programiranje

    Koordinatorka projekta: Sonja Grdina

    Produkcija:
    Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti
    Ljubljana, 2023

    V okviru:
    Taktike&praksa
    konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost

    konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

    S2 [(re)programiranje] E7: Skupnosti [z Astro Taylor]

    Govorite s sosedi

    Astra Taylor je mednarodna filmska ustvarjalka, piska in politična organizatorka. Leta 2011 je sodelovala v gibanju Occupy Wall Street in danes sodi med njegove najboljše popisovalce in kritike. Vse odtlej je v seriji slavnih poizkusov izboljšanja protestnih gibanj postala ena najpomembnejših kronistk sodobnih dejanj kolektivnega upiranja. Je soustanoviteljica sindikata dolžnikov Debt Collective, ki se upira plačevanju dolgov oziroma jih skuša na novo izpogajati in ki je uspešno spremenil najprej razpravo, nato pa tudi politiko študentskih posojil. V medijski krajini, kjer prevladujejo družbeni mediji, si želimo, da bi vse postalo viralno, vendar imajo majhne, dobro organizirane skupine ljudi lahko večji učinek kot milijoni protestnikov, ki se podajo na ulice ali na splet. Množica ni vključujoča, poleg tega posameznik ni merilo politike in sprememb: demokracija se odvija na ravni kolektivnega. Pogovarjanje s sosedi in odpravljanje tabujev sta prva koraka za resnično spremembo.

    Gosti: Tjaša Pureber, aktivistka in raziskovalka družbenih gibanj; Barbara Rajgelj, aktivistka za človekove pravice; Asja Hrvatin, socialna delavka in aktivistka za pravice beguncev.

    Poglej epizodo v video formatu > TUKAJ
    Preberi pogovor v knjižnem formatu > TUKAJ


    Priporočena vsebina

    KOLOFON

    Gostiteljica: Marta Peirano
    Gostja: Astra Taylor
    Urejanje, mešanje zvoka in glasba: Gašper Torkar

    Serija podkastov (re)programiranje

    Producenta: Janez Fakin Janša in Marcela Okretič
    za Taktike & praksa #10: (re)programiranje

    Koordinatorka projekta: Sonja Grdina

    Produkcija:
    Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti
    Ljubljana, 2023

    V okviru:
    Taktike&praksa
    konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost

    konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

    S2 [(re)programiranje] E6: Oblak [z Joano Moll]

    Vse ni povezano 

    Joana Moll je umetnica in raziskovalka, ki živi Barceloni/Berlinu. Njeno delo je mešanica umetnosti in raziskovalnega novinarstva, ki si prizadeva javnosti razkriti skrito ceno tehnokapitalizma. S svojim raziskovanjem je začela leta 2013, ko jo je spreletelo, da storitve, kot je Google, ne morejo biti brezplačne, brez cene za okolje. Njene raziskave ne kažejo le, da ima internet hude posledice za ekosisteme, temveč tudi, da spletne trgovine, brskalniki, aplikacije za zmenke in nadzorni sistemi pridobivajo podatke in energijo od uporabnikov, ki se tega sploh ne zavedajo. Kaj se zgodi, ko opravimo nakup na Amazonu? Kdo je lastnik profilnih fotografij, objavljenih na aplikacijah za zmenke? Koliko dreves je potrebnih za absorpcijo ogljikovega dioksida, ki ga vsako sekundo ustvarijo globalni obiski strani google.com?  Joana Moll svoje ugotovitve predstavi skozi umetnost tako, da jih preoblikuje v oprijemljive koncepte, s katerimi krepi kolektivno ozaveščenost o odtisu naše uporabe storitev v oblaku.

    Gosti: Dušan Caf, direktor Inštituta Digitas, posvečenega spodbujanju digitalne dostopnosti; Luka Frelih, umetnik, programer in heker; Filip Muki Dobranić, heker, filozof, sociolog.

    Poglej epizodo v video formatu > TUKAJ
    Preberi pogovor v knjižnem formatu > TUKAJ


    Priporočena vsebina

    [Esej] Matthew Fuller: Analiza, razkrivanje in dodajanje: estetska in ekološka logika Carbolytics Joane Moll, PostScriptUM #40, 2022

    [Projekt] Carbolytics

    [Esej]: Deep Carbon

    [Projekt]: CO2GLE

    [Spletna stran] Joana Moll

    KOLOFON

    Gostiteljica: Marta Peirano
    Gostja: Joana Moll
    Urejanje, mešanje zvoka in glasba: Gašper Torkar

    Serija podkastov (re)programiranje

    Producenta: Janez Fakin Janša in Marcela Okretič
    za Taktike & praksa #10: (re)programiranje

    Koordinatorka projekta: Sonja Grdina

    Produkcija:
    Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti
    Ljubljana, 2023

    V okviru:
    Taktike&praksa
    konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost

    konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

    S2 [(re)programiranje] E5: UI [s Kate Crawford]

    Boljši stroji za boljše ljudi

    Kate Crawford je vodilna strokovnjakinja za družbene posledice, ki jih prinaša umetna inteligenca, in njena knjiga ATLAS OF AI: Power, Politics, and the Planetary Costs of Artificial Intelligence je rezultat petletnega raziskovanja materialnosti umetne inteligence. Slednja še zdaleč ni nematerialna – sestoji namreč iz mesa, znoja in fosilnih goriv – niti ni nevtralna. Poleg tega gre za eno najbolj skoncentriranih industrij na svetu, saj ima pretok podatkov, ki je zasnovan tako, da služi kapitalu ali pa nadzorovanju in vojaškim namenom, v rokah le pet ali šest podjetij. Za odpor in spremembe je ključno, da se s tem seznanimo, saj trenutni načini proizvodnje lahko obstanejo le tako, da abstrahirajo procese, v katerih umetna inteligenca nastaja. Vendar pa nobena politična situacija ni večna in nobena tehnologija neizpodbitna: te sisteme planetarne komputacije je mogoče decentralizirati ter narediti uporabne za ljudi in planet. 

    Gosti: Sanela Jahić, intermedijska umetnica; Lenart J. Kučić, novinar in ustvarjalec podkastov; Nika Mahnič, raziskovalka digitalne pogojenosti.

    Poglej epizodo v video formatu > TUKAJ
    Preberi pogovor v knjižnem formatu > TUKAJ


    Priporočena vsebina

    [Instalacija]: Anatomy of an AI System

    [Predavanje]: You and AI (The Royal Society)

    [Spletna stran] Kate Crawford

    KOLOFON

    Gostiteljica: Marta Peirano
    Gostja: Kate Crawford
    Urejanje, mešanje zvoka in glasba: Gašper Torkar

    Serija podkastov (re)programiranje

    Producenta: Janez Fakin Janša in Marcela Okretič
    za Taktike & praksa #10: (re)programiranje

    Koordinatorka projekta: Sonja Grdina

    Produkcija:
    Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti
    Ljubljana, 2023

    V okviru:
    Taktike&praksa
    konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost

    konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

    S2 [(re)programiranje] E4: Soodvisnost [z Anab Jain]

    Postčloveška politika

    Pri prihodnosti ne gre le za podatke in trende, gre tudi za domišljijo. Dela oblikovalke in filmske ustvarjalke Anab Jain ljudi popeljejo v prihodnost. Spreminjajoča se instalacija Mitigation of Shock, ki jo je razvil njen studio Superflux, si zamišlja naključno stanovanje v Londonu leta 2050 ali pa v Singapurju leta 2219, ko je mesto že pod vodo. V tem pogovoru umetnica poslušalcem poda čustveno nabite napotke za zamišljanje in morebiti oblikovanje prihodnosti, katerih začetna točka je opremljenje s številnimi možnostmi in verjetnostmi, da bi lahko te obete in medsebojne povezanosti raziskali ter se nato vprašali, katere naše današnje odločitve vplivajo nanje. Kot je razvidno iz Agende 2030 za trajnostni razvoj, moramo nujno na novo oceniti naš odnos do tega, kar imenujemo »narava«, in o sebi razmišljati kot o le še eni vrsti od mnogih, ki nas spremljajo.

    Gosti: Saša Spačal, postmedijska umetnica; Anja Planišček, redna profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo; Špela Petrič, novomedijska umetnica in nekdanja znanstvena raziskovalka.

    Poglej epizodo v video formatu > TUKAJ
    Preberi pogovor v knjižnem formatu > TUKAJ


    Priporočena vsebina

    KOLOFON

    Gostiteljica: Marta Peirano
    Gost: Anab Jain
    Urejanje, mešanje zvoka in glasba: Gašper Torkar

    Serija podkastov (re)programiranje

    Producenta: Janez Fakin Janša in Marcela Okretič
    za Taktike & praksa #10: (re)programiranje

    Koordinatorka projekta: Sonja Grdina

    Produkcija:
    Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti
    Ljubljana, 2023

    V okviru:
    Taktike&praksa
    konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost

    konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

    Swarm Entry

    Vid Koprivšek
    Vid Koprivšek
    Swarm Entry

    Kurator
    Domen Ograjenšek

    Razstava
    8. november–8. december 2023
    Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

    V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+


    Enostavni osebki kažejo kompleksno vedênje. Čebela na poti do panja pripravi svojo čutno izkustvo, da ga bo lahko razširila med druge. Utrip kril, zasuk telesa, najprej v smeri urinega kazalca, nato v obratni smeri. Kulturi je lastna zmožnost postati del načrta.

    Druge čebele se zberejo in opazujejo. Ples čebeli omogoči pridobitev ciljev bodočih poti, izvajanje nadzora območja in delitev svojih ugotovitev; vse to s števno natančnostjo. Tu gre za splošno odzivnost, ki predhodi zavestnemu načrtovanju. Samoorganizacija nastane s pomočjo senzomotorične izmenjave in zaznavanja feromonov. Naključja in napake se množijo, dokler iz njih ne vznikne struktura.

    V trenutku, ko razsežnost okolja preseže osebkove zmožnosti dojemanja, se roj kolektivno poda v vrvež življenja. Swarm Entry je odraz tega podviga.

    Swarm Entry se pridruži strateški radosti plesa, gibanju samoorganizacije in načel, ki iz kaosa izluščijo strukturo. Je predvsem headspace, ki gibanje teles združuje z gibanjem informacijskih delcev ter njim lastnih miselnih procesov, s čimer se odcepi od intuitivnega pojmovanja uma kot individualiziranega zamejenega območja. Znotraj njega enostavni osebki izvajajo kompleksne manevre in naloge. Naše senzomotorične veščine se odzovejo pred slehernim zavestnim načrtovanjem. Refleksni gibi sami postanejo strategije in načrti. Doživetja avtomatizirana, razširjajoča kolektivni domet.

    AVTOR

    Domen Pal/Aksioma

    Vid Koprivšek je na ALUO diplomiral iz slikarstva in zaključuje magistrski študij Videa in novih medijev. Ustvarja na preseku digitalnih in fizičnih medijev – sodobnih slikarskih in kiparskih praks, računalniške grafike ter intermedijskih instalacij. Je prejemnik Prešernove nagrade UL ALUO za diplomsko nalogo. Z Matejem Mihevcem je v galeriji DobraVaga razstavljal projekt Polymer Ooze (2022) in se poleg tega predstavil na več skupinskih razstavah: Terminal Drift v MoTA LAB (2022), Ni belega platna v Mali galeriji Banke Slovenije (2020) in Pogled naprej v Galeriji DLUL (2022).

    KURATOR

    Domen Pal/Aksioma

    Domen Ograjenšek je pisec, kritik in kurator sodobne vizualne umetnosti. Je nekdanji član uredništva ŠUM in njegovega raziskovalnega kolektiva. Kot predavatelj in vodja seminarjev je sodeloval z umetnostnimi institucijami, kot so Mednarodni grafični likovni center (MGLC Ljubljana), Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), Galerija Škuc, PhaseBook Prague, Nova Pošta in Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU). Njegove kritike in eseji so bili objavljeni na spletnih platformah PASSE-AVANT, Artalk, Blok Magazine, all-over, Radio Študent ter v revijah ETC., Maska, Fotograf Magazine, ŠUM, Borec, časopisu Tribuna. Kuriral je razstave v Muzeju norosti Trate, SCCA-Ljubljana, Projektnem prostoru Aksioma, MSUM (kot član kolektiva Neteorit), Centru sodobnih umetnosti Celje (Likovni salon) ter Galeriji Škuc. Živi na Dunaju.

    KOLOFON

    Avtor: Vid Koprivšek
    Kurator in avtor besedila: Domen Ograjenšek

    Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2023

    V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

    Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

    Zahvala: Društvo Ljudmila, Laboratorij za znanost in umetnost, Ljubljana, MKC Maribor,  konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost, KABELTEC d.o.o., Mizarski Atelje d.o.o.

    Mikro, Mezo, Makro

    Asia Bazdyrieva

    Cena: 4€


    Vse od eskalacije ruske invazije na Ukrajino 24. februarja 2022 je Asia Bazdyrieva, ki se je preselila v Nemčijo, kjer se družbenopolitična realnost zdi vse bolj nestanovitna, večkrat prečkala mejo med svojo domovino, ki je v vojni, in mirnimi zahodnimi državami. Iz prve roke je izkusila, da ta razmejitev proizvede dva svetova: svet občutenja bolečine in svet preprečevanja bolečine za vsako ceno. Ukrajina se je s svojim odporom postavila na zemljevid: pred invazijo so bili njeni teritoriji upodobljeni in zamišljeni kot območje neusahljivih virov, ki bi lahko nahranilo ves svet; po invaziji pa je strah pred motnjami proizvedel čustveno stanje, enako tistemu, ki so ga proizvedle podnebne spremembe – strah, da se bo običajni življenjski slog kmalu končal. Problematična, a prikladna ločitev podnebnih in vojnih diskurzov in narativov na Zahodu se izkaže za nevzdržno.

    SI | 14.8 x 21 cm | 22 strani | barvno | mehka platnica | 2023
    ISBN 978-961-7173-38-3 (Tiskana)
    ISBN 978-961-7173-37-6 (Digitalna)


    Kolofon

    Asia BazdyrievaMikro, Mezo, Makro
    PostScriptUM #48
    Urednik zbirke: Janez Fakin Janša
    Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
    Za založnika: Marcela Okretič
    Prevod in lektoriranje: Miha Šuštar
    Oblikovanje: Luka Umek
    Prelom: Sonja Grdina
    Naslovna fotografija: Satelitski posnetek večcevnega metalca raket in jasno razvidne dimne sledi. Posneto 27. februarja 2022 nad Belgorodsko oblastjo v Rusiji. Fotografija je bila uporabljena v odprtokodnem raziskovanju obveščevalnih podatkov z namenom prepoznavanja ruskih artilerijskih napadov na območju Harkova v Ukrajini. Vir: PlanetScope,  CC BY-NC 2.0. Pridobljeno  25. septembra 2023 s https://www.planet.com/gallery/#!/post/rocket-attack
    (c) Aksioma   |   Avtorske pravice besedila in slik so last avtorja   |   Ljubljana 2023
    Angleški izvirnik: Colloidal Ontologies: The Gendered Body at the Interface of Matter
    Ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana
    Izdaja v okviru programa Taktike & praksa #14: Merilo
    Prvič objavljeno v nemščini in angleščini leta 2023 v oktobrski številki spletne revije transmediale. Uredila: Elise Misao Hunchuck.

    Povezani dogodek: Taktike & praksa #14: Merilo

    To top