Simon Weckert
Republika Ničelnega otoka

Kurator
!Mediengruppe Bitnik

Exhibition
26. februar–22. marec 2024
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Del programa Taktike&Praksa #15: (Ne)realni podatki – realni učinki

Fizično presečišče ekvatorja in ničelnega poldnevnika je označeno z nepremično bojo sredi oceana. Boja se nahaja v mednarodnih vodah ob zahodni obali Afrike in označuje GPS koordinate 0° S, 0° V. To izolirano in pusto območje na odprtem morju je daleč od kopnega ter človeških bivališč in interakcij.

Toda v virtualnem podatkovnem prostoru je to kraj, poln življenja in dejavnosti, kjer je na voljo veliko stanovanj ter prostorov za šport in druge prostočasne dejavnosti – kraj, kjer nastajajo lepi spomini. Razlog za to je, da se podatki, ki jim ni mogoče določiti pravilne geografske lege, obdelajo z geografskima vrednostma 0, 0 in jim je tako samodejno pripisana lokacija 0° S, 0° V. Do takšnih napak denimo pride, ko naloženi sliki ni mogoče opredeliti geopozicije. V tem primeru sta sliki privzeto pripisani zemljepisna širina in dolžina »0, 0«.

V podatkovnem prostoru je geografski nič torej vse večja zbirka napačnih podatkov, pridobljenih iz pametnih ur, spletnih mest za izmenjavo fotografij, aplikacij za rezervacije in kartografskih storitev. Simon Weckert z instalacijo Republika Ničelnega otoka virtualnemu podatkovnemu prostoru daje fizično podobo. Delo poleg tega, da prikaže ničelne podatke, gledalca tudi navidezno premesti v Republiko Ničelnega in mu tam omogoči, da brska po podatkih in dodaja svoje, saj so podatkom, naloženim v instalacijo, samodejno pripisane koordinate Ničelnega otoka.Simon Weckert si z Republiko Ničelnega otoka zamišlja fizične praznine in pokaže, kako se to povezuje z resničnostmi, katere ustvarjajo podatki, ki se tam manifestirajo.

AVTOR

Simon Weckert rad deli znanje o širokem razponu področij, vse od generativnega oblikovanja do fizičnega računalništva. Osredotoča se na digitalni svet – vključno z vsem, kar je povezano s kodo in elektroniko v okviru refleksije o trenutnih družbenih pogledih, od tehnološko usmerjenih raziskav do razprav o aktualnih družbenih vprašanjih. Vrednosti tehnologije si ne prizadeva oceniti v smislu njene dejanske uporabnosti, pač pa s perspektive prihodnjih generacij. Tehnologijo v digitalnem prostoru uporablja tako, da ta domiselno vpliva na fizični prostor, pri tem pa stalno ustvarja igrive vragolije. Rezultati so tehnološki sistemi, instalacije in hibridni objekti, ki si prizadevajo zapletena vprašanja narediti dostopna.

KURATOR

!Mediengruppe Bitnik (kar se izgovori kot: ne Mediengruppe Bitnik) sta sodobna umetnika, ki delata na internetu in z njim. Njuna praksa se razširja iz digitalnega in učinkuje na fizične prostore, pri čemer ustaljene strukture in mehanizme pogosto izpodbija skozi izgubo nadzora. V preteklosti sta že subvertirala nadzorne kamere, s prisluškovalno napravo, nameščeno v operni hiši, ljudem omogočila poslušanje predstav, Julianu Assangeu poslala paket z videokamero ter fizično ustvarila računalniško napako na stavbi. Leta 2014 sta robota z imenom »Naključni nakupovalec po darknetu« poslala na trimesečno nakupovalno mrzlico po temnem omrežju, kjer je naključno kupil več predmetov, med drugim ključe, cigarete, športne copate in ekstazi, ki so bili dostavljeni neposredno v galerijski prostor. Dela !Mediengruppe Bitnik so predstavljena na mednarodni ravni in skupina je za svoje izjemno delo prejela več nagrad, med drugim švicarsko nagrado za umetnost, nagrado fundacije PAX ter zlato kocko festivala Dokfest Kassel.

POVEZANE VSEBINE

PUBLIKACIJA

(un)real data ☁️ – (🧊)real effects

Besedila: Régine Debatty, Thomas Spies, Xiaowei Wang, Milia Xin Bi, Günseli Yalçınkaya

Uredniki: !Mediengruppe Bitnik, Janez Fakin Janša

► NAROČI

Carola Bonfili
Realnost drugega reda

Kuratorki
Daniela Cotimbo in Ilaria Gianni 

Razstava
18. januar–16. februar 2024
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Z delom Realnost drugega reda (Second Order Reality) Carola Bonfili raziskuje tista stanja zaznavanja, ki so lastna »magičnemu mišljenju« otrok in zaznamujejo denimo izkušnjo navigiranja po virtualnih svetovih.

Zmožnost vstopanja v različne subjektivnosti in izstopanja iz njih ter zanimanje za mejne prostore, časovne luknje in pragove sta nam blizu v otroštvu, kasneje pa ju nekako odrinemo na obrobje izkustva. V odrasli dobi se ta stanja ohranijo v obliki majhnih premikov v zaznavanju, nepozornosti ter meditativnih ali nefunkcijskih trenutkov, ko se potopimo v prostor, ki nam je znan, a ga še nikdar nismo občutili.

»Cele dni živimo znotraj naših teles, a se tega zavemo šele takrat, ko nas nekaj moti,« pravi Bonfili, in nekaj podobnega občutimo, ko smo potopljeni v svetove navidezne resničnosti, kjer še vedno uporabljamo svoje čute, a naseljujemo telesa, ki niso naša. Ta drugost je utelešena tudi v nadgrajenih prostorih, teh opustošenih mestih, ki vzbujajo neosebne spomine in sledijo logiki videoiger – ta nas žene v vnaprej sprogramirana in v ugodje usmerjena dejanja, a obenem razkriva tudi druge možnosti. Ko to pot zapustimo, izkusimo prag.

Bonfili to spremembo v zaznavi prepozna v besedilih, kot sta Skušnjava svetega Antona Gustava Flauberta in Skrivnostni otok dr. Moreauja H. G. Wellsa. V tem pogledu velja izpostaviti zlasti Flaubertov opis ponavljajočih se halucinacij, ki jih protagonist doživlja v koči. Podobe, ki jih vidi sv. Anton, so žareča videnja, ki izhajajo iz poželenja, a pridobijo trdno konsistentnost, podobno učinku privida. Prav ti prehodi iz scenarijev blizu realnosti, po katerih se pogled razširi na brezmejno prostranstvo, Flaubertovo delo približajo logiki videoiger.

Na osnovi teh vtisov Carola Bonfili razvije pripoved, katero nato z namenom, da bi videoigri vdahnila življenje, dekonstruira in variira skozi različne medije – računalniško animacijo, zasnovano kot napovednik, potopitveno okolje navidezne resničnosti in serijo kipov.

Protagonistka zgodbe je M’ling, majhna opica, ki nenadoma opazi, da se nekateri deli njenega telesa spreminjajo v kamen, in se zato v iskanju ozdravljenja odpravi na iniciacijsko potovanje. Na njem sreča več skrivnostnih objektov, katerim se posveti z vsemi svojimi čuti: govori z vodo, sreča robota in se preda skrivnostni melodiji. S tem, ko se prepusti toku nadrealističnih dogodkov, najde pot do dobrobiti.

V videu Okamenela opica in VR instalaciji 1. nivo: iluzije, ki bi jih morali imeti, a jih nimamo, se dinamika pripovedi razvije skozi zaporedje skrivnostnih dogodkov, ki nenehno premeščajo točko stika z realnostjo. Tu še celo zvoki igrajo pomembno vlogo pri ustvarjanju dejanskih »zvočnih objektov« in stopnjevanju pretresljivosti celotnega izkustva.

Namenoma razdrobljeno naravo projekta poudarjajo kipi, ki se navezujejo na nekatere teme in podobe v zgodbi ter jih prevajajo v fizične elemente. Če sta M’ling in Tanky Pear konkretni upodobitvi glavnih junakov in spominjata na akcijske figure s področja videoiger, pa The Stone Monkey PBR sestoji iz serije okroglih kipov, ki so nastali iz upodobitev PBR (physically based rendering), tj. digitalnih objektov, ki se v 3D modeliranju uporabljajo za prikazovanje vzorcev tekstur. Nazadnje je tu še The Multicrane, ki se poslužuje tehnike, uporabljene pri prvih animacijah Walt Disneyja. Gre za poklon mojstrstvu, ki se kot metoda ohranja v svojem pristopu k digitalnemu.

Vsak vidik zgodbe je rezultat skrbnega konstruiranja, ki združuje različne jezike in obdobja: od literature 19. stoletja do brutalistične arhitekture, od sodobnih stripov do generativne umetne inteligence. V tem projektu Bonfili pokaže, da je ena sama zgodba potencialno neskončna in da so njene posebnosti odvisne od izbranih izraznih sredstev v nenehnem in vedno fragmentarnem medsebojnem navezovanju, ki pusti veliko prostora domišljiji.

Cena: 4€

V besedilu Umetnost vkodiranja slovenski medijski teoretik in filozof Maks Valenčič predlaga, da bi se za bolj natančno razumevanje nekaterih vej sodobne umetnosti, kot je objektno orientirana umetnost, morali obrniti k teoriji medijev. Ta ponuja ustreznejše izhodišče, saj se ukvarja prav z načini, na katere so vzorci vkodirani. Umetnost je tu razumljena kot  specifičen register ali, natančneje, način vkodiranja, ki je drugačen od alternativnih pristopov, denimo v znanosti. Z drugimi besedami: medtem ko znanost vkodira, umetnost rekodira, saj se ukvarja z vsemi možnimi načini vkodiranja vzorcev, tudi tistimi, ki ne stremijo k optimiziranosti ali možnosti optimizacije. Umetnost omehča vzorce ali iste vzorce vkodira na različne načine, s čimer ustvari alternativne funkcije (ali modele) za tovrstno aproksimacijo vhodnih podatkov. Umetniško vkodiranje se torej že po sami definiciji ukvarja z nekim drugim, alternativnim svetom ali načinom vkodiranja, kar je najjasneje ponazorjeno v sodobnih narativih grajenja svetov in različnih teoretsko-fikcijskih poskusih samorazumevanja lastne prakse.

SI | 14.8 x 21 cm | 16 strani | barvno | mehka platnica | 2023
ISBN 978-961-7173-41-3 (Tiskana)
ISBN 978-961-7173-43-7 (Digitalna)

Povezani dogodek: STRATA 9.073 (kernel processing)

Lara Reichmann
Loading Suns

Kurator
Domen Ograjenšek

Razstava
13. december 2023–12. januar 2024
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

Loading Suns zažarijo v odsotnosti človeškega pogleda. Namesto njega ASTER, MODIS, MISR, CERES in MOPPIT satelit pripravijo na potovanje skozi neizprosne razmere v vesolju. Terra, znana tudi kot EOS AM-1, je večnacionalni znanstvenoraziskovalni satelit, katerega nadzorna misija poteka v heliosinhroni orbiti okoli planeta, kjer pet glavnih senzorjev, ASTER, MODIS, MISR, CERES in MOPPIT, nadzoruje zemeljsko ozračje, kopno in vodo. Loading Suns gledalce vabi, da spremljajo zgodbo o Terri vse od njenih skromnih začetkov do kasnejšega zatona in propada. Tudi ona bo nekega dne prenehala služiti svojemu namenu. Njena zgodba je predstavljena skozi polifonijo antropomorfiziranih glasov, notranjih naprav, s katerimi kognicija, refleksija in pomnjenje postanejo ponazoritve skupne prerokbe.

Lara Reichmann k animaciji pristopa z logiko aditivnega reza: z nizanjem fragmentov pripovedi in oblik ustvarja rezultate, ki poleg svojih sestavnih delov odražajo motnje in šum procesa sintetiziranja. Notranji svet Terre odraža sešito tkanino sveta, katerega je primorana nadzorovati in opazovati – satelitska slika planeta, računalniško rekonstruirana iz neštetih fragmentiranih podob. Refleksija v smislu kognicije in samozavedanja nastane kot posledica neprekinjenega toka, kot posledica združevanja in izračunavanja. Razvoj pripovedi se razcepi na točkah, kjer sam šiv vstopi v tok podatkov, ki jih je mogoče opazovati. V vsem tem šumu se prekarna oblika kognicije prične soočati s svojo neizbežno razgradnjo, njeno skrbno nadzorovanje in opazovanje pa se spremenita v žalovanje za lastnim ikarjevskim padcem.

Cena: 18€

Beseda merilo je kočljiva. Privablja številne definicije, orientacije in povezave z nami, našim okoljem in našim orodjem. Toda razmišljanje o merilu v zgolj tehničnem smislu je reduktivno in izpušča odnose, občutja in prepričanja, ki jih take meritve in podobe prinesejo. Ta knjiga združuje osem avtorjev, ki postavljajo pod vprašaj naše konvencije in razumevanje merila kot utemeljenega v človeškem. Asia Bazdyrieva, Ranjodh Singh Dhaliwal, Anthony Downey, FRAUD (Audrey Samson & Francisco Gallardo), Chris Lee, Jussi Parikka in Laura Tripaldi v svojih besedilih razširijo naše razumevanje merila na tisto več-kot-človeško, sledijo njegovim gibanjem in trenjem skozi zgodovine in prevprašujejo, kako merilo generira politično moč. S tem, ko pokažejo, kako lahko razmišljamo z merilom, nam predstavijo skalarno mišljenje, njegovo nujnost v naši družbeno-tehnični sedanjosti in potencial za ustvarjanje novih zemljevidov, novih reprezentacij in novih vrst meritev.

A Short Incomplete History of Technologies That Scale je skupna publikacija Aksiome – Zavoda za sodobne umetnosti, Ljubljana in berlinskega festivala transmediale. Publikacija odraža skupno temo festivala transmediale 2023 – model, zemljevid, fikcija in Aksiominega programa Taktike&praksa #14: Merilo. Knjiga je nastala iz skupne želje, da bi kolektivno razmišljali o tem, kako meritve in zemljevidi ustvarjajo tako politiko kot občutja v svetu.

EN | 10.5 x 16.7 cm | 144 strani | čb tisk | mehka vezava | 2023
ISBN 978-961-7173-40-6 (Aksioma)

Povezani dogodek: Taktike & praksa #14: Merilo

Vid Koprivšek
Swarm Entry

Kurator
Domen Ograjenšek

Razstava
8. november–8. december 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

Enostavni osebki kažejo kompleksno vedênje. Čebela na poti do panja pripravi svojo čutno izkustvo, da ga bo lahko razširila med druge. Utrip kril, zasuk telesa, najprej v smeri urinega kazalca, nato v obratni smeri. Kulturi je lastna zmožnost postati del načrta.

Druge čebele se zberejo in opazujejo. Ples čebeli omogoči pridobitev ciljev bodočih poti, izvajanje nadzora območja in delitev svojih ugotovitev; vse to s števno natančnostjo. Tu gre za splošno odzivnost, ki predhodi zavestnemu načrtovanju. Samoorganizacija nastane s pomočjo senzomotorične izmenjave in zaznavanja feromonov. Naključja in napake se množijo, dokler iz njih ne vznikne struktura.

V trenutku, ko razsežnost okolja preseže osebkove zmožnosti dojemanja, se roj kolektivno poda v vrvež življenja. Swarm Entry je odraz tega podviga.

Swarm Entry se pridruži strateški radosti plesa, gibanju samoorganizacije in načel, ki iz kaosa izluščijo strukturo. Je predvsem headspace, ki gibanje teles združuje z gibanjem informacijskih delcev ter njim lastnih miselnih procesov, s čimer se odcepi od intuitivnega pojmovanja uma kot individualiziranega zamejenega območja. Znotraj njega enostavni osebki izvajajo kompleksne manevre in naloge. Naše senzomotorične veščine se odzovejo pred slehernim zavestnim načrtovanjem. Refleksni gibi sami postanejo strategije in načrti. Doživetja avtomatizirana, razširjajoča kolektivni domet.

Cena: 4€

Vse od eskalacije ruske invazije na Ukrajino 24. februarja 2022 je Asia Bazdyrieva, ki se je preselila v Nemčijo, kjer se družbenopolitična realnost zdi vse bolj nestanovitna, večkrat prečkala mejo med svojo domovino, ki je v vojni, in mirnimi zahodnimi državami. Iz prve roke je izkusila, da ta razmejitev proizvede dva svetova: svet občutenja bolečine in svet preprečevanja bolečine za vsako ceno. Ukrajina se je s svojim odporom postavila na zemljevid: pred invazijo so bili njeni teritoriji upodobljeni in zamišljeni kot območje neusahljivih virov, ki bi lahko nahranilo ves svet; po invaziji pa je strah pred motnjami proizvedel čustveno stanje, enako tistemu, ki so ga proizvedle podnebne spremembe – strah, da se bo običajni življenjski slog kmalu končal. Problematična, a prikladna ločitev podnebnih in vojnih diskurzov in narativov na Zahodu se izkaže za nevzdržno.

SI | 14.8 x 21 cm | 22 strani | barvno | mehka platnica | 2023
ISBN 978-961-7173-38-3 (Tiskana)
ISBN 978-961-7173-37-6 (Digitalna)

Povezani dogodek: Taktike & praksa #14: Merilo