Lara Žagar
46.3532182, 15.1231226

Kuratorka
Ema Ograjenšek

Razstava
5. november–19. december 2025
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

46.3532182, 15.1231226 je fikcionaliziran raziskovalni projekt, čigar predmet  je kopičenje vodnega kamna – spojine kalcita, magnezita in drugih mineralov. Instalacija sestoji iz dveh steklenih grelnikov ter posod, ki vanje vnašajo vodo in mineralno raztopino. Grelniki kot mesto nastanka te nedragocene “kamnine” so odprti človeškemu pogledu, z njim pa spekulativnemu vzgibu, ki v materialu išče izkupiček – bodisi kot maksimalizacijo vrednosti ali vsaj količine/velikosti. Navidezna znanstvenost instalacije je tako vnaprej načeta: kemični proces odpira ezoterični in mehanični kontaminaciji. Se “tujek” v sistem prikrade z razstapljanjem ogljikovega dioksida v vodi? Ali ko segrevanje privede do nastanka oborine? Je tujek že pogled sam? Ali je tujek namera, ki se vpisuje preko za znanstveno okolje neobičajnih mahagonijevih podstavkov in vanje vrezljanih motivov?

46.3532182, 15.1231226 se predstavlja kot znanilec kemične ezoterike, spekulativne discipline, ki skuša razkriti človekovo nehoteno geološko dejavnost. Projekt je del duo razstave Oskarja Kandareja in Lare Žagar, v sklopu katere se materialnost kaže kot skupni prostor spekulativnega mišljenja in preizpraševanja spoznavnih postopkov.

Oskar Kandare
sys_6x3_CAT

Kuratorka
Ema Ograjenšek

Razstava
5. november–19. december 2025
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

Intermedijsko umetniško delo sys_6x3_CAT Oskarja Kandareja sestoji iz rudimentarnih senzorjev gibanja, mehaničnih komponent ter kabelske konfiguracije. Je avtonomni kinetični sistem, ki deluje kakor primitivno enocelično bitje v svoji najzgodnejši razvojni fazi. V pomanjkanju kompleksnih čutnih zaznav se odziva zgolj na svojo najbližjo okolico. Njegovo gibanje je negotovo, počasno in brez pravega namena – obstaja zgolj zato, da biva.

sys_6x3_CAT se je priklopilo na električni sistem prostora, podrlo geometrično pravilne postavitve tamkajšnjih napajalnikov in prilagodilo vlogo motorjev. Sedaj s svojim gibanjem vse bolj vpliva na  čutne značilnosti prostora, ga s svojo prisotnostjo spreminja in opazuje.

Delo raziskuje mejo med živim in neživim, med evolucijo in stagnacijo, ter v sklopu duo razstave, v kateri umetniška projekta Oskarja Kandareta in Lare Žagar soustvarjata skupni prostor spekulativnega mišljenja, odpira vprašanja o pomenu golega, brezsmotrnega obstoja ter možnosti avtonomije tovrstnega bivanja.

Lotte Louise de Jong
Si obtičala? Klikni tukaj

Kuratorka
Emily Hsiang-Yun Huang

Razstava
1.–29. oktober 2025
KUNSTSURFER

KUNSTSURFER je umetniški prostor, ki deluje v spletnem brskalniku. Deluje kot razširitev (add-on), ki zazna oglase na spletnih straneh in jih nadomesti z digitalnimi razstavami.

Za uporabo je potrebno razširitev prenesti in namestiti v brskalnik. Postopek je zelo enostaven, hiter in 100 % varen!

PRENESI za Firefox
PRENESI za brskalnike, ki temeljijo na Chromiumu (Chrome, Opera, Brave, Microsoft Edge, etc.)

V nišnih kotičkih interneta obstaja fetišiziran porno žanr »zataknjenih«, kjer so ženska telesa zataknjena v kavčih, pisarniških stolih ali pralnih strojih, nepremična in ujeta v fantaziji nadzora skozi predajo. Lottina umetniška dela te posnetke upočasnijo in ustavijo trenutek tik pred osvoboditvijo. S tem preusmerijo pozornost iz spolnega vrhunca na samo stanje zataknjenosti kot metaforo za našo ujetost v digitalne platforme.

Ko se pornografska zanka upočasni, razkrije svojo sorodnost s kompulzivnim, neskončnim drsenjem po zaslonu. Oboje temelji na telesnem gibanju, kjer platforme vsiljujejo svoj ritem našim telesom in preobremenjujejo možgane s hiperaktivnimi nagrajevalnimi mehanizmi, ki ustvarjajo željo in jo nato še okrepijo. Takšna želja ne vodi do resničnega užitka ali razrešitve, ampak ostaja ujeta v povratni zanki. V osnovi gre za gooning, kjer smo prekomerno stimulirani in ves čas ujeti med pričakovanjem in zadovoljstvom.

Delo Si obtičala? Klikni tukaj preoblikuje idejo zataknjenosti v obliko spletnega oglasa in prevzame jezik vab za klike in oglasnih pasic. S tem parodira ekonomijo poželenja in nas spomni, da zataknjenost ni več le fetiš, temveč postaja privzeto stanje bivanja na spletu. Tudi obljuba, da se bomo rešili in pomaknili naprej, danes prihaja v obliki oglasov za osebno rast in vab za klike.

Samra Buljić
Asimilacija dovršena: Avtokatalitična replikacija oblike 

Kuratorka
Ema Ograjenšek

Razstava
17. september–24. oktober 2025
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

Prvi pojav jezikovne oblike ostaja v veliki meri neznan. Ker izviri jezika (1) segajo onkraj zanesljivih sledi ali dokumentacije in ker sta njihova preglednost – oziroma dostopnost analizi – neločljivo povezana s pojavom samih besed, z jezikom, ki je dovolj podoben našemu, da omogoča smiselno primerjavo, se vsak poskus oblikovanja dokončne časovnice ali razlage njegovega razvoja onkraj tega pogoja primerljivosti nujno šteje za spekulativen. Zgodovinski jezikoslovci so se tega vprašanja lotili na več načinov:

• anatomski – s predpostavko o nujnem razvoju možganskih zmožnosti, potrebnih za jezik (Homo erectus, pred okvirno 1,5 mil. let),
• tehnološki – s predpostavko o ključnih inovacijah, kot je izdelava orodij (od zgodnjih kamnitih orodij pred okvirno 1,5 mil. let do prvih plovil pred okvirno 40.000 leti), izdelava in uporaba katerih bi lahko zahtevala vsaj rudimentarno obliko verbalne komunikacije, in
• kulturni – s predpostavko o znakih simbolnega izražanja (kroglice iz nojevih jajčnih lupin pred okvirno 40.000 leti in kasnejše poslikave v jamah) kot o pojavu izraznega, simbolnega mišljenja.

Berljivost oblike ter razumevanje njene geneze sta odvisna od podobnosti; od prenosljivosti elementov, ki omogočajo primerjavo. Prostorska instalacija Asimilacija dovršena: Avtokatalitična replikacija oblike se posveča strukturnim točkam tovrstne geneze oblike – ne jezikovne oblike, temveč oblike nasploh, v svoji nedoločljivi tujosti. Pri tem artikulira in mapira razvoj, ki ni več zavezan elementom uspešnega partikularnega stanja, ki bi se ohranilo in preneslo v nadaljnjo izražanje, pač pa neuspešnim elementom – razvojnim slepim ulicam, zavezanim lastnemu izginotju. S tem prestopa meje vednosti (temelječe na transparentnosti in berljivosti) v viskozno osrčje spekulacije.

Instalacijo sestavlja večji odtis risbe in prostorski konstrukt z zaplatami umetnega usnja, ki tvori njegovo okolje. Odtis (2) kot tehnika reprodukcije služi destabilizaciji odnosa med matrico in kopijo. Namesto jasne razlike med izvirnikom in ponovitvijo vzpostavlja polje negotovosti, v katerem je vsaka sled hkrati potrditev in izbris matrice. Oblika v tem polju preneha obstajati kot vsebina ali izraz. V prostor se postavi kot anahronistična sled: v stik z realnim stopa skozi enigmatično odsotnost (odsotnost matrice), s katero se risba odpira vdoru ontološke kontingence.

Rezultat ni golo ponavljanje, temveč odpiranje novih trajektorij, od katerih ima vsaka svojo notranjo nujnost. Zato Asimilacija dovršena: Avtokatalitična replikacija oblike ni le prostor geneze in tehnične reprodukcije, temveč nosi tudi svojo lastno teleologijo. Oddaljuje se od konvencionalnih koordinat risbe, povezanih z načeli artikulacije ali zajetja, ter sledi logiki spekulativne prognoze in abstraktne asignifikacije, skozi katero se grafični prenos razpira v svoj lasten inherentni razvoj in beg.

(1) Glej: Guy Deutscher, The Unfolding of Language: An Evolutionary Tour of Mankind’s Greatest Invention (London: Arrow, 2006).

(2) Glej: Georges Didi-Huberman, Podobnost prek stika : arheologija, anahronizem in modernost odtisa (Ljubljana : Studia humanitatis, 2013).

The Vast Automaton

Projekcija
11. september 2025 ob 19. uri
Slovenska kinoteka, Ljubljana

Kuratorja: Bani Brusadin in Giulia Colletti
Za: 5th Industrial Art Biennial

Sodelujoči avtorji:
Serin Oh, Minha Park, Alice Bucknell, Rich Pell, Gerard Ortin Castellví, Cemile Sahin, Daniel Felstead, Jenn Leung

Od prašnih neviht na Marsu do avtomatizirane proizvodnje hrane, od fantomskih rib, ki preživijo strupeno dediščino rudarjenja, do nemogočih sanj o neposredni komunikaciji med mislimi, ter drugih nenavadnih tehničnih mitologij. V vrtincu dejstev in špekulacij, in včasih tudi smešne absurdnosti, ti filmi ne prikazujejo industrije kot funkcionalne površine, temveč kot prikazen, ki prežema jezik, spomin, biologijo in pokrajino, razkrivajoč sistemske projekte nadzora in preoblikovanja človeškega bitja.

---

Serin Ho
Srebrna sled (2024)
10’52’’

Sinopsis

Srebrna sled (2024) sledi skrivnostni vrnitvi ribe lenok (Brachymystax lenok), ki je v Južni Koreji nekoč veljala za izumrlo zaradi onesnaženja z rudarskimi odpadki in propada njenega naravnega habitata. Film spremlja potovanje skozi vas Daehyeon-ri, ki leži v senci zapuščenega rudnika cinka. Kljub okoljskemu propadu je tam tiho preživela genetsko edinstvena populacija lenoka. Navdih črpa iz srhljive atmosfere kraja, praznih stanovanjskih blokov, komaj slišnega slapa in šole, preurejene v kamp. Oh razmišlja o ekološkem spominu in trdoživosti. Delo postavlja pod vprašaj pripovedi o izumrtju in ponovni oživitvi ter ustvarja poetično napetost med umetno obnovo in spregledanimi oblikami preživetja, ki presegajo človeški svet.

Biografija

Serin Oh je vizualna umetnica, ki deluje v Seulu. Izobražena je na področju orientalskega slikarstva in kovinarstva, njena interdisciplinarna praksa pa vključuje video, kiparstvo in besedila. Na podlagi terenskega raziskovanja in materialnih eksperimentov raziskuje napetosti med originalom in kopijo ter ustvarja poetične asemblaže, ki nihajo med kritiko in ironijo.

Minha Park
Planet senc (2023)
15’

Sinopsis

Planet senc (2023) na novo interpretira Nasin arhiv podob Marsa, obsežno zbirko podatkov, ki jih ustvarjajo vozila, droni in sateliti, namenjeni podrobnemu znanstvenemu kartiranju planeta. Minha Park se osredotoča na tisto, kar temu kartiranju uhaja. Na motnje, slepe pege in prikazni peščenih neviht. Film prepleta arhivske posnetke in fikcijo ter raziskuje planetarno izmikanje pogledu. Ko marsovske peščene nevihte zakrijejo sonce, kamere na roverjih odpovejo in nastanejo temne prekinitve. Park se sprašuje, ali se Mars brani pred strojno vizijo, kot oblika obrambne neprosojnosti proti kartografski kontroli. Planet senc uprizarja to napetost kot poetičen spopad med podobo, podatki in planetarno avtonomijo.

Biografija

Minha Park je vizualna umetnica, ki živi in deluje v Seulu. Njena raziskovalno usmerjena praksa vključuje film, zvok, instalacije in umetniške knjige ter združuje dokumentarne in spekulativne pristope. Park raziskuje senzorične sisteme in ostanke pripovedi znotraj medijev, znanosti in zgodovine ter pri tem razkriva skrite spomine in izziva prevladujoče predstave o tehnologiji, resnici in vidnosti.

Alice Bucknell
Staring at the Sun (2025)
15’

Sinopsis

Staring at the Sun (Zreti v sonce) je »znanstvenofantastični dokumentarec«, ki raziskuje temno plat solarnega geoinženiringa – namernega in obsežnega poseganja v podnebne sisteme Zemlje z manipulacijo sončnega vpliva. Film nas popelje po vsem svetu: od močvirij Louisiane do arktičnega kroga, od Wyominga do Gstaada ter od avstralskega Velikega koralnega grebena do plantaž palmovega olja v Indoneziji. Delo obravnava geo-inženirske predloge, ki so trenutno v fazi raziskav in razvoja v Združenih državah Amerike in Evropi, ter aktualne premike na področju podnebnega modeliranja in tehnologije digitalnih dvojčkov.

Biografija

Alice Bucknell je umetnica in pisateljica, ki živi in deluje v Los Angelesu. Osredotoča se na ustvarjanje filmskih vesolij znotraj svetov videoiger. Njeno delo je bilo predstavljeno na mednarodnih prizoriščih, kot so Ars Electronica, transmediale, Beneški arhitekturni bienale, Gray Area, Singapurski umetnostni muzej in londonska Serpentine.

Rich Pell
Codex Entropia: 3D (2020)
8’51”

Sinopsis

Codex Entropia je svarilni ep, sestavljen iz najdenih anaglifičnih podob. Film obravnava prepletenost bioloških oblik življenja, računalniških podatkov in politične ideologije ter pripoveduje alternativno zgodovino starodavne civilizacije, ki razvije kompleksne živalske računalniške tehnologije in shranjuje podatke v pokrajino. Izvirna glasba in oblikovanje zvoka Jasona Martina postavljata duhove v vlogo posnetkov, in posnetke v vlogo duhov.

Biografija

Richard Pell je ustanovitelj in direktor Centra za postnaravno zgodovino s sedežem v Pittsburghu (ZDA), organizacije, posvečene življenjskim oblikam, ki so bile namensko in dedno spremenjene z udomačitvijo, selektivno vzrejo, tkivno kulturo ali genskim inženiringom. V preteklosti je ustanovil mednarodno priznano umetniško-inženirsko skupino Inštitut za uporabno avtonomijo.

Gerard Ortin Castellví 
Bliss Point (2024)
23’

Sinopsis

Bliss Point nas potopi v vse hitrejši ritem preskrbe s hrano in v pojav novih tehnokapitalističnih procesov. Film nas vodi od t. i. temnih kuhinj in snemalnih prizorišč za oglase s hrano do skladišč, ki jih upravlja umetna inteligenca. Izhajajoč iz pojma optimalne okusnosti, razkriva prepletenost avtomatizacije in človeškega dela ter načine, kako se estetika in politika hrane medsebojno prekrivata. Skupaj z deloma Future Foods (2020) in Agrilogistics (2022) film zaključuje trilogijo o vizualnih režimih prehrane. Trilogija je trenutno razstavljena na 5. bienalu industrijske umetnosti.

Biografija

Gerard Ortín Castellví je umetnik, filmski ustvarjalec in raziskovalec, ki trenutno deluje v Londonu. Njegova dela so bila predstavljena v institucijah, kot so Tate Modern, Whitechapel Gallery, Fundació Joan Miró, Center Georges Pompidou, Anthology Film Archives, Beneški arhitekturni bienale, Cinéma du Réel in Berlinale.

Cemile Sahin 
Road Runner (2025)
15’15’’

Sinopsis

Road Runner (2025) si zamišlja distopično prihodnost, v kateri svet nadzorujejo smrtonosni droni. Film prepleta klasično pripoved z dronskimi posnetki, lažnimi oglasi, animacijo in estetiko videoiger. Spremlja zgodbo Bêrîtan, ki skuša iz vzporedne virtualne resničnosti rešiti svojo sestro iz ujetništva. Navdih črpa iz iger, kot sta GTA in Counter Strike, ter združuje pripovedne strategije filma, iger in družbenih omrežij. Njegov hibridni, hitro utripajoči vizualni jezik odmeva neposrednost TikToka in militaristično intenzivnost iger ter ponuja ostro refleksijo o digitalnem ujetništvu, odporu in zabrisanih mejah med zabavo in nadzorom v sodobni ekranizirani kulturi.

Biografija

Cemile Sahin je vizualna umetnica, ki deluje v Berlinu. Njena praksa obsega film, fotografijo, kiparstvo in literaturo ter raziskuje presečišča med besedilom in podobo. S pomočjo razdrobljenih formatov televizijskih serij in spletnih medijev preizprašuje načine pripovedovanja in razkriva spremenljive perspektive ter kodiranost zgodovinskih naracij.

Daniel Felstead & Jenn Leung
Always On My Mind (2024)
18’41”

Sinopsis

Leta 2024 je podjetje Neuralink Elona Muska, vredno 5 milijard dolarjev, uspešno vsadilo možganski čip v možgane 30-letnega tetraplegika. Musk pa hkrati napoveduje, da bomo v prihodnosti s pomočjo teh čipov lahko komunicirali zgolj z mislimi, brez uporabe jezika. Pripnite se za divje potovanje skozi svet nevrotehnologij, izkoriščanja misli in ekstraktivizma telesne kemije. Film sledi mojstrici jezika in lirični vizionarki Nicki Minaj, ki razmišlja o etičnih, kulturnih in družbenih posledicah razvrednotenja »neumnih besed«, saj naj bi jih v prihodnosti nadomestila višja oblika »sporazumne telepatije«.

Biografija

Daniel Felstead je akademik in strateg, katerega delo se osredotoča na preplet mode, tehnologije in kulture. Je vodja študijskega programa na London College of Fashion in soustanovitelj platforme Emergence of Tomorrow, spletne razpravljalne skupnosti in think tanka. Sodeloval je z BBC-jem, Googlom, galerijo Tate in Muzejem V&A.

Jenn Leung je pedagoginja in tehnična umetnica, ki se posveča simulacijam v grafičnih pogonih, modeliranju agentov in tehnologijam pretočnega oddajanja v realnem času. Njeno delo je bilo predstavljeno v okviru Epic Games Innovation Lab in Ars Electronica, pa tudi v revijah TANK, DIS in drugod. Trenutno predava na London College of Fashion.

KURATORJA

Bani Brusadin  je kurator, pedagog in raziskovalec, ki se posveča raziskovanju kritičnih tehnologij, planetarnih infrastruktur ter politike digitalnih kultur. Trenutno je vodilni kustos v Medialabu Matadero v Madridu, leta 2023 pa je bil član kuratorske ekipe festivala transmediale. Je soustanovitelj festivala The Influencers, dolgoletne platforme za radikalne umetniške prakse in kulturno subverzijo. Njegov kuratorski pristop poudarja vlogo umetnosti pri preizpraševanju avtomatizacije, postindustrijskih krajin in družbenotehnoloških sprememb. Njegovi projekti, zasidrani v mrežnih kulturah in spekulativnih scenarijih, raziskujejo, kako umetniki odgovarjajo na sistemske preobrazbe, ki oblikujejo sodobno življenje in možne prihodnosti.

Giulia Colletti je kuratorka in umetnostna zgodovinarka, katere raziskovalno delo preučuje prepletenost rudarskih teritorijev, računalniških infrastruktur ter spekulativnih ekologij. Njeno kuratorsko delo, ki izhaja iz pojma kozmotehnik v kontekstih južne/jugovzhodne Evrope in vzhodne Azije, se povezuje z umetniki, ki obravnavajo ekstraktivizem, erozije živega in planetarne imaginarije. Leta 2025 deluje kot raziskovalna sodelavka v Narodnem muzeju za moderno in sodobno umetnost v Koreji (MMCA) in Narodnem tajvanskem muzeju za likovno umetnost (NTMoFA). Med letoma 2019 in 2025 je bila kustosinja za programe in digitalne vsebine v muzeju Castello di Rivoli. Njena besedila so objavljena v muzejskih katalogih ter publikacijah, kot so e-flux, Mousse in CURA.

Sara Bezovšek, Dorijan Šiško
Črna škatla

Razstava
20. avgust–5. september 2025
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Black Box je manifestacija algoritmične kuracije totalnosti, utelešena v obliki video igre. Intermedijska instalacija kodira med fizičnim in virtualnim, igralkam pa podaja nalogo raziskovanja globljega delovanja dekonstruiranega priporočilnega sistema. V političnem okolju, kjer se overtonovo okno drastično spreminja, je pogosto težko zaobjeti kompleksne odnose med različnimi ideologijami in identitetnimi pozicijami. Inherentna sposobnost kapitala, da nemudoma kooptira kakršnokoli radikalno misel, politiko ali kulturni izraz in jih prekodira v lastno aksiomatiko, generira fragmentirane in nišne politične identitete, ki načeloma izražajo lastna ideološka prepričanja skozi različne estetske forme [1]. Te so pogosto personalizirani ali predrugačeni modi, prenešeni in nameščeni iz ogromne knjižnice podatkovne baze. Podatkovna baza kot model kulturne produkcije in konsumpcije narekuje neprestano rekombiniranje, memanje, parodiranje in remiksanje agregiranih vsebin, ki so nato obsesivno organizirane v spletne forume in wikije [2]. Ob soočenju z vznikom paradoksalnih sistemov prepričanj in obkoljenosti z digitalno ekonomijo post–resnice deluje obrat k estetiki kot smiseln naslednji korak [3]. Ko je vsaka spletna interakcija izključno performativna in post–ironična, memi postanejo osnovni nosilci pomena, sestavljeni skozi ikonologijo, propagirani preko spletnih odmevnih komor in instrumentalizirani kot funkcije [4]. Black box je projekt, zakoreninjen globoko v internetnih skupnostih in njihovih memetičnih narečjih, pogosto deluje kot njihov neposredni sogovornik. Previdno in natančno mapira trenutne spletne estetske ekosisteme in igralki dovoli, da odtava po svoje, medtem ko se spoznava z in vklaplja v raznolike igralske vloge, ki jih algoritmična kultura predpisuje našim resnično-življenjskim avatarjem. Igralka se prebija skozi gosto memetično pokrajino s tem, da se potopi v različne filtrirne mehurčke in izbira med raznolikimi pilli, s čimer ustvari reprezentacijo svojega spletno-mediiranega svetovnega nazora. Glede na odločitve, interese in raziskovanje je igralka nagrajena z lastnim, po meri ustvarjenim wojakom – osrednjim simbolom počasi odmirajočega globokega vernakularnega spleta. Black box je tako kritičen, zvest in pozoren pogled v notranje delovanje estetskih dimenzij in manifestacij spletne sodobnosti.
– Lea Sande

[1]  Citarella, J. (2022). Politigram & the Post–left.

[2] Azuma, H. (2009). Otaku: Japan’s database animals.. University of Minnesota Press.

[3] Aemmonia, & Xleepyfey. (2024). The Xenofeminist hauntology. In 0nty & Smith (Eds.), Dialogues on CoreCore & the Contemporary Online Avant-Garde.

[4] Whistler, T. (2023). Internet Core. Do Not Research.

Model: unisex
Velikost: XL

Posebna cena do 9. julija!

25,00 20,00 €

Majica 16. izdaje taktike&praksa, letnega diskurzivnega programa, ki ga pripravlja Aksioma in je posvečen umetnosti, družbi in tehnologiji.

Ali si programska posodobitev? raziskuje, kako programski sistemi usmerjajo interakcijo, zaznavanje in sprejemanje odločitev. Program preučuje logike participacije, ki so vgrajene v platforme, aplikacije in omrežna okolja, ter se sprašuje, kje še obstaja prostor za kolektivno organizacijo in intervencijo.

MORE

Silvia Dal Dosso
“Weird AF” trilogija 

Razstava
18. junij–15. avgust 2025
Aksioma | Project Space, Ljubljana

Otvoritev
Sreda, 18. junij ob 19.00 uri

Del programa Taktike&Praksa #16: Ali si posodobitev programske opreme?
Kuratorke: Nora O’ Murchú, Socrates Stamatatos, Janez Fakin Janša, Neja Berger

Dobrodošli v trilogijo »Weird AF« , tridelno serijo kratkih filmov, ki kartirajo čustvene, kulturne in bivanjske posledice življenja v obdobju post-resnice. Vsak arhivsko zasnovan film, posnet z glasom sintetičnega Adama Curtisa, sledi eni izmed faz človekovega prilagajanja na neresničnost.

The Future Ahead Will Be Weird AF (2023, 10 min)
Postavljen v neresničnost sveta, ki ga poganja umetna inteligenca in kjer se resničnost zabriše z deepfake-i, obujenimi zvezdniki ter razpadajočo internetno kulturo, film The Future Ahead Will Be Weird AF, raziskuje naš zdrs v zmedo in prilagajanje sintetičnim identitetam – ter opozarja, da v prihajajočem kaosu nič več ne bo delovalo resnično, a bo vseeno zahtevalo našo pozornost.

The Future Is Going to Be Weird AF (2024, 10 min)
Medtem ko se ukvarjaš s poljubljanjem neživih agentov in uporabljaš ASMR za beg iz realnosti, film pokaže, kako čustveno oglaševanje preoblikuje naša najgloblja čustva in kako ta afektivna, posredovana resničnost zamegljuje našo najnujnejšo nalogo: preživetje.

The Future Is Now Finally Weird AF (2025, 12 min)
Postavljen v svet AI agentov, orožarsko uporabljenih jezikovnih modelov in hiper-fleksibilnih humanoidov, ki služijo kapricam tehnoloških direktorjev, medtem ko svet gori in so običajni ljudje ujeti v neposredni boj za vsakdan, film The Future Is Now Finally Weird AF sledi našemu padcu v premišljeno zasnovane distrakcije. Prihodnost ni več samo čudna – že je med nami.