S3 [(ne)realni podatki] E5: Liminalni vibi onkraj digitalnega konformizma [z Valentino Tanni]

Zdi se, da internetne estetike, kot so vaporwave, zasobje [backrooms] in weirdcore, ponujajo vpogled v alternativne resničnosti onkraj praga realnega. Od Freudovega »das Unheimliche« do strašljivih h(ontoloških) prihodnosti: gre za estetike, ki se navdušujejo nad čudaškim, srhljivim in neskončno dvoumnim, za neurejen, kaotičen protistrup neizprosno kuriranim digitalnim pokrajinam, ki nam jih danes vsiljujejo. Umetnostna zgodovinarka in kustosinja Valentina Tanni nam z izbranimi vsebinami iz njene najnovejše knjige Exit Reality pomaga razdelati, kako te liminalne estetike nagovarjajo občutke dvoumnosti, vznemirjajoče domačega ter nostalgije po prihodnostih, ki jih ni bilo – morda kot odziv na siceršnjo neusmiljeno korporativno zasedbo spletnih vsebin in algoritemski nadzor, ki sta dobršen del spletne kulture degradirala v brezizrazen in s čustvi nabit »midness«.

Podpri nas na Patreonu

ali kako drugače!

Priporočena vsebina

[Knjiga] Exit Reality: Vaporwave, Backrooms, Weirdcore, and Other Landscapes Beyond the Threshold, Valentina Tanni, izdal NERO Editions in Aksioma, 2024

[Intervju] Sanjarjenja, igralne nočne more in izventelesna potovanja, Valentina Tanni & Silvia Dal Dosso, PostScriptUM #50, Aksioma, 2024

[Spletna stran] Valentina Tanni

KOLOFON

Gostiteljica: Neja Berger
Gostja: Valentina Tanni

Snemanje in urejanje: Neja Berger
Glasba in mešanje zvoka: Gašper Torkar

Produkcija:
Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti
Ljubljana, 2024

Producentka: Marcela Okretič

V okviru
Taktike&Praksa#15: (ne)realni podatki – realni učinki
Kuratorji: !Mediengruppe Bitnik (Carmen Weisskopf in Domagoj Smoljo)
V sodelovanju z: Janez Fakin Janša

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Nazaj na sezono

S3 [(ne)realni podatki] E4: Kako so algoritemske izboljšave pogubile postanje [z Günseli Yalcinkaya]

Če parafraziramo McLuhana, je (današnji) medij algoritem: kako nas ta univerzalni posrednik oblikuje kot ustvarjalce in potrošnike vsebin? Kakšen občutek nam daje uporaba spleta sredi različnih polarizirajočih sil v času, ko je kolektivna percepcija realnosti povsem razpadla? Günseli Yalcinkaya, pisateljica in raziskovalka, ki se ukvarja z mladinsko in internetno kulturo, se je spustila v norost skritih votlin interneta, da bi osvetlila osrednje težnje in viralne pojave (vse od homogenizirajočih lepotnih standardov, ki jih narekujejo filtri, do psiholoških operacij, vojaških »e-girl« vplivnic ter voditeljev držav, ki objavljajo meme na omrežju X), skozi katere digitalni svet postaja vse bolj »mid« in čudaški obenem.

Podpri nas na Patreonu

ali kako drugače!

KOLOFON

Gostiteljica: Neja Berger
Gostja: Günseli Yalcinkaya

Snemanje in urejanje: Neja Berger
Glasba in mešanje zvoka: Gašper Torkar

Produkcija:
Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti
Ljubljana, 2024

Producentka: Marcela Okretič

V okviru
Taktike&Praksa#15: (ne)realni podatki – realni učinki

Kuratorji: !Mediengruppe Bitnik (Carmen Weisskopf in Domagoj Smoljo)
V sodelovanju z: Janez Fakin Janša

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Nazaj na sezono

S3 [(ne)realni podatki] E3: Kako se UI igra s piksli [z Erykom Salvaggiem]

Kaj natančno je prikazano na podobah, ki jih ustvari umetna inteligenca? Je mogoče dekodirati nabore učnih podatkov in odkriti pristranskosti, ki jih reproducirajo difuzijski modeli, kot sta Dall-E ali Midjourney? Eryk Salvaggio, raziskovalec in novomedijski umetnik, ki ga zanima vpliv umetne inteligence na družbo in kulturo, predlaga metodo, s katero vsakdo lahko odlušči plasti v ozadju naborov podatkov. Z izkoriščanjem nevidnega človeškega dela, potrebnega za ustvarjanje in označevanje podob, popolna avtomatizacija UI dehumanizira reprezentacijo resničnega in jo zreducira na skupke pikslov, ki jih prerazporejajo statistični matematični modeli. Toda človeška dejavnost in ustvarjalnost se nahajata med pikami pikslov in nam še vedno dajeta moč, da opraskamo površine, ki jih algoritmi nenehno skušajo poustvariti.

Podpri nas na Patreonu

ali kako drugače!

Priporočena vsebina

[Spletna stran] Eryk Salvaggio

KOLOFON

Gostiteljica: Neja Berger
Gost: Eryk Salvaggio

Snemanje in urejanje: Neja Berger
Glasba in mešanje zvoka: Gašper Torkar

Produkcija:
Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti
Ljubljana, 2024

Producentka: Marcela Okretič

V okviru
Taktike&Praksa#15: (ne)realni podatki – realni učinki
Kuratorji: !Mediengruppe Bitnik (Carmen Weisskopf in Domagoj Smoljo)
V sodelovanju z: Janez Fakin Janša

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Nazaj na sezono

S3 [(ne)realni podatki] E2: Ali lahko ustavimo reproduciranje globoko ponarejene preteklosti? [z Wendy Chun]

Napovedni modeli, ki delujejo na velikih količinah podatkov, temeljijo na ideji, da nam poznavanje preteklosti omogoča napovedovanje prihodnosti – toda kakšno prihodnost gradimo, če modeli dejansko temeljijo na ponarejeni verziji preteklosti? Soodvisnost je prehitela vzročnost, obenem pa v modelih, ki se ne uporabljajo le v algoritmih platform družbenih medijev, temveč tudi v policijskih napovednih modelih in sistemih za ocenjevanje tveganja, hemofilija zakriva razlike. O tem, kako takšne prakse reproducirajo pristranskost in ustvarjajo samouresničujoče se prerokbe, razpravljamo z Wendy Chun, profesorico novih medijev, direktorico Inštituta za digitalne demokracije in avtorico številnih knjig. Ali je mogoče izstopiti iz privzetega sveta neskončne ponovljivosti in si zamisliti drugačno prihodnost na podlagi spregledane verzije preteklosti?

Podpri nas na Patreonu

ali kako drugače!

KOLOFON

Gostiteljica: Neja Berger
Gostja: Wendy Chun

Snemanje in urejanje: Neja Berger
Glasba in mešanje zvoka: Gašper Torkar

Produkcija:
Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti
Ljubljana, 2024

Producentka: Marcela Okretič

V okviru
Taktike&Praksa#15: (ne)realni podatki – realni učinki
Kuratorji: !Mediengruppe Bitnik (Carmen Weisskopf in Domagoj Smoljo)
V sodelovanju z: Janez Fakin Janša

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Nazaj na sezono

S3 [(ne)realni podatki] E1: (In)dividualnost in kvantificirani jaz [s Felixom Stalderjem]

Razmah računalništva v petdesetih letih 20. stoletja je preoblikoval družbo v izključno komercialne okvirje, v katerih sta glavni družbeni pogodbi postali prodajanje in kupovanje, vse možne oblike človeškega stika pa so bile na novo zamišljene kot storitve ali izdelki. Kaj to pomeni za sebstvo? Ko so posamezniki razdeljeni na dele, ki so izmerljivi kot tokovi podatkov, sebstvo postane kvantificirano, življenje pa je posredovano skozi številke, pri čemer je poslednja številka dobiček. Profesor digitalne kulture in teorije omrežij Felix Stalder razpravlja o dvoumnosti podatkov, omejitvah kvantifikacije in o interpretacijah, ki bi lahko obstajale onkraj trenutnega dojemanja sveta kot nabora meritev.

Podpri nas na Patreonu

ali kako drugače!

Priporočena vsebina

[Video] Nerealnost je nova realnost, predavanje Felixa Stalderja na konferenci (ne)realni podatki – realni učinki, 2024

KOLOFON

Gostiteljica: Neja Berger
Gost: Felix Stalder

Snemanje in urejanje: Neja Berger
Glasba in mešanje zvoka: Gašper Torkar

Produkcija:
Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti
Ljubljana, 2024

Producentka: Marcela Okretič

V okviru
Taktike&Praksa#15: (ne)realni podatki – realni učinki
Kuratorji: !Mediengruppe Bitnik (Carmen Weisskopf in Domagoj Smoljo)
V sodelovanju z: Janez Fakin Janša

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Nazaj na sezono

S1 [Merilo] E5: Realnost kot skalarni učinek [z Jussijem Parikko]

S tem ko konceptu merila povečamo kompleksnost in obseg, tako v smislu zgodovinskosti kot preseganja človeške zaznave, lahko o njem razmišljamo znotraj različnih akademskih, oblikovnih in umetniških besednjakov. Pisec in profesor digitalne estetike in kulture na Univerzi v Aarhusu ter gostujoči profesor na FAMU (Praga) ter Winchester School of Art (Združeno kraljestvo) Jussi Parikka je temeljito raziskal kulturne zgodovine in arheologije medijev, v zadnjih letih pa se je še bolj osredotočil na okoljske medije. Pred nedavnim je za Aksiomo napisal besedilo, v katerem je merilo obravnaval kot središče, kamor posega snop sil, ter tako pokazal, da so konkretne tehnike, v katerih merilo nastane in deluje, ontogenetske, tj. da ustvarjajo svetove. Prav iz tega razloga je merilo inherentno prepleteno z oblastjo in politiko na zelo nadrobne načine, kar je Parikka že naslovil v nedavno objavljeni knjigi Operational Images ter v nekoliko zgodnejši zbirki Photography Off the Scale, pri kateri je sodeloval tudi kot sourednik. Peta epizoda predstavlja vrhunec serije: gre za zanimiv dialog, ki skuša na novo uokviriti koncept merila ter povezati vse uvide in poglede, o katerih smo razpravljali v prejšnjih epizodah.

Priporočena vsebina

[Esej] Jussi Parikka: V simulaciji je še veliko prostora, PostScriptUM #45, 2023

[Knjiga] Operational Images – From the Visual to the Invisual, Jussi Parikka, University of Minnesota Press, 2023

[Knjiga] Photography Off the Scale – Technologies and Theories of the Mass Image, Dvořák T. and Parikka J. (Eds.), University of Minnesota Press, 2023

KOLOFON

Snemanje in urejanje: Neja Berger
Mešanje zvoka: Staš Kramar
Glasba: Gašper Torkar

Serija podkastov Merilo

Kurator: Janez Fakin Janša
Producentka: Marcela Okretič
za Taktike&Praksa#14: Merilo

Produkcija:
Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti
Ljubljana, 2023

V okviru:
Taktike&praksa
konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost

konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Gostiteljica: Neja Berger
Gostja: Jussi Parikka