Cena: 4€

PostScript^UM #44

Martin Zeilinger
Strukture pripadnosti

Številne stvari, ki jih gradimo na verigah blokov in z njimi, so se doslej pokazale kot novi tipi lastninskega ograjevanja. Zdi se, da tehnologiji razpršene evidence, od kriptovalut do NFT-jev, večinoma vlada premoženjska logika financializacije. Toda pokrajina digitalne kulture, ki jo omogoča tehnologija veriženja blokov, je neverjetno raznolika in lahko zakodira veliko več od želje po bogastvu in lastništvu. V tem kratkem eseju raziskovalec teorije medijev in digitalne umetnosti Martin Zeilinger preučuje, kaj bi lahko postalo možno – za umetnike, aktiviste ali organizatorje skupnosti –, ko si verige blokov na novo zamislimo ne kot na lastnino usmerjene infrastrukture, pač pa kot strukture pripadnosti. To bi nam lahko omogočilo, da razvijemo konceptualne okvire, ki bolje razložijo (dis)kontinuitete med hiperkapitalističnimi tehnološkimi inovacijami in njihovimi radikalnimi alternativami. Decentralizirane avtonomne organizacije (DAO-ji) nudijo popolno izhodišče za razmišljanje o tem, kako tehnologije, ki uporabljajo verige blokov, in tiste, ki jih ne, mešati v strukturah pripadnosti, ki gredo onkraj dediščine finančne tehnologije in poudarjajo sodelovanje, solastništvo in souporabo.

SI | 14.8 x 21 cm | 18 strani | barvno | mehka platnica | 2023
ISBN 978-961-7173-22-2 (Tiskana)
ISBN 978-961-7173-20-8 (Digitalna)

Povezani dogodek: Taktike & praksa #13: Od skupnega do NFT-jev

Cena: 8€

V tem trenutku 21. stoletja smo priča novi obliki ekstraktivizma, ki je že v polnem teku in sega v najbolj oddaljene kotičke biosfere ter najgloblje plasti človeške kognitivne in afektivne biti. — Vladan Joler

Novi ekstraktivizem je bil izhodišče dvanajste edicije serije Taktike&praksa – diskurzivnega, izobraževalnega in razstavnega programa, temelječega na raziskovalni umetniški praksi Joane Moll, Vladana Jolerja, Disnovation.org in Bena Grosserja, ki se je v organizaciji Zavoda za sodobno umetnost Aksioma odvil v prvi polovici leta 2022 v Ljubljani. V tej publikaciji so zbrani intervjuji, ki jih je ob tej priložnosti za Sobotno prilogo slovenskega časnika Delo, izvedla pisateljica in publicistka Mojca Kumerdej.

EN/SI | 10,5 x 16,7 cm | 128 strani | čb in 1/8 barvni tisk | mehka vezava | 2023
ISBN 987-961-7173-18-5

Povezani dogodek: Taktike & praksa #12: Novi ekstraktivizem

Dorijan Šiško
Kritični udarec

Razstava
30. november–16. december 2022
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

Kritični udarec je spekulativna videoigra, ki obiskovalce galerije potegne v postvirtualno vizijo vzporedne resničnosti. Ta se zdi kot simulator sprehajanja (walking simulator) po vijugasti infrastrukturi dantejevskh krogov kiberprostora. S projektom umetnik in oblikovalec Dorijan Šiško nadaljuje eklektično raziskovanje estetik in medija videoiger, z razmišljanjem o alternativnih razmerjih med virtualnimi in fizičnimi prostori ter digitalnimi in materialnimi kulturami.

Ob vstopu v arkadnico se igralec poskuša orientirati znotraj prostorsko-časovne meglice, sledeč materialnim namigom – svetlobnim signalom, zrcalnemu zemljevidu in ritualističnim objektom. Ko pristopi k portalu, se spusti v neskončno kroženje znotraj limba čutne hiperstimulacije, prežetega z občutji konca in dizajnirano podobo pospešenega sveta. Izgubljen v črvinah peklenske neonske praznine s svojim glasom bije bitko z bolj in manj abstraktnimi podobami demonov našega časa. Ob prehajanju med nivoji-svetovi, igralec v krikih spozna, da je ključni agent tesnobe, ki poganja ta lore.

AVTOR

Dorijan Šiško je grafični oblikovalec in multimedijski umetnik katerega praksa sega tudi na področja videoiger, animacije, instalacij, gledališča ter VJ-anja. V svoji praksi se zanima za spekulativne, kritične, eksperimentalne in transmedijske aspekte oblikovanja in umetnosti. Skozi ustvarjanje vizualno-teoretskih svetov v svojih delih raziskuje teme, kot so obrobna digitalna kultura, temne strani interneta, prihodnost človeštva, tribalizem, post-resnica, virtualni svetovi, znanstvena fantastika in popularna kultura. S spekulativno oblikovalskim projektom TRIBE je leta 2019 s pohvalo magistriral iz grafičnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Prejel je dve Brumnovi nagradi in nagrado TRESK ter je član kolektivov Freštreš in Nimaš izbire. S svojim delom se je predstavil tudi na 34. Grafičnem Bienalu Ljubljana – Iskra Delta.

Rok Kranjc
Igra Game-Changers

Dogodek
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
12. november 2022, 10.00–12.30

Skupaj z: Rok Kranjc, Ela Kagel, Pekko Koskinen, Filip Dobranić, Anja Blaj, Gregor Žavcer, Felix Fritsch

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

Del programa Taktike & praksa #13: Od skupnega do NTFjev

Igra Game-Changers je namizna igra, ki igralce in občinstva napeljuje v pogovore o postkapitalističnih strategijah in o različnih diskurzih, ki ležijo pod površjem vzhajajočih označevalcev »nove ekonomije«, kot so delitveno, pametno, krožno in sodelovalno.

V igri dve ekipi, ki utelešata dozdevno diametralno nasprotna diskurzivna pola – npr. skupnizem proti kapitalizmu, odrast proti zeleni rasti, hekerji proti vektoralistom –, tekmujeta v ustvarjanju prepričljivih scenarijev transformacij, da bi zagotovili svojo premoč v igralnih poljih, sestavljenih iz resničnih pobud, predlogov in idej z vsega sveta.

Ekipi scenarije v različnih poljih oblikujeta s kombiniranjem predpripravljenih ali na novo ustvarjenih igralnih kart – Izzivov oziroma Intervencij –, kar vodi do različnih dinamik, od kooptacije do trojanskih konjev. Igro sestavljajo tudi Joker karte oziroma naključni »eksterni« dogodki, ki lahko na različne načine spremenijo dinamiko igre.

Občinstvo aktivno sodeluje tako, da scenarije ocenjuje v resničnem času, kar vpliva na možnost igralcev za uspeh. Prav tako lahko predlaga nove karte, ki so v igro vnesene med igranjem, s čimer igra postane modularno in generativno orodje za skupno ustvarjanje znanja, tako na kraju samem kot prek številnih igranj igre (z uporabo namenske platforme, ki bo še razvita).

AVTOR

Rok Kranjc je raziskovalec ekosocialnih transformacij pri Inštitutu za ekologijo ter prevajalec in urednik pri Časopisu za kritiko znanosti. Mednarodno deluje preko organizacij P2P Foundation, Participatory Futures Global Swarm in platforme Shared Futures. Je ustanovitelj Futurescrafta, raziskovalnega in dizajn studia za izkustvene prihodnosti, generativne igre in druge oblike ukvarjanja z alternativnimi (regenerativnimi, post-rastnimi, na skupnem osnovanimi) ekonomijami. V slovenščino je prevedel več knjig s področij politične ekologije in ekološke ekonomije. Njegove izvirne publikacije vključujejo poglavje Commons Economies in Action: Mutualizing Urban Provisioning Systems, v soavtorstvu z Michelom Bauwensom in Josejem Ramosom za Sacred Civics: Building Seven Generation Cities (2022) in članek Challenges and Approaches to Scaling the Global Commons, objavljen v Frontiers (2021). Trenutno skupaj z dr. Petrom Bloomom piše učbenik ter razvija VR igro o na skupnem osnovanih ekonomijah.

Everybody in The Place: nepopolna zgodovina Britanije 1984–1992
Film Jeremyja Dellerja

Projekcija
Torek, 18. oktober 2022, ob 19. uri
Kino Šiška, Ljubljana

Vstopnica: 5 €

61 min
Jezik: angleščina s slovenskimi podnapisi

V okviru cikla filmskih projekcij Akcija!

V filmu Everybody in the Place: nepopolna zgodovina Britanije 1984–1992 (2018) britanski umetnik Jeremy Deller raziskuje družbenopolitično zgodovino in sodobno zapuščino ‘drugega poletja ljubezni’. Na osnovi dejanskega predavanja, ki ga je imel za razred londonskih dijakov, ki so se pripravljali na maturitetni izpit iz politologije, uporabi redke in še nevidene arhivske posnetke, da bi ponazoril svoje pripovedovanje o tem pomembnem kulturnem gibanju.

Od geneze house glasbe v gej klubih Chicaga in postindustrijski puščavi Detroita prek ozvočenj britanskih karibskih skupnosti do balearske blaženosti gobic Deller kartira gonilno silo, ki je eksplodirala na nezakonitih underground plesiščih in zabetonirala acid house in rave v mainstreamovsko zavest.

Deller razloži, kako so liberalna inkluzivnost te nove glasbe in droge ob zori drugega poletja ljubezni nudili teptanemu ljudstvu, ki si je celilo rane po rudarski stavki, nujno potrebno priložnost za kolektivno katarzo. Na koncu je širjenje te protikulture razgalilo stagnacijo kulturne produkcije v družbi, omejeni z mejami razreda, identitete in geografije, kar je bil trenutek seizmične spremembe, ki se je rodila iz nuje, poganjala pa jo je glasba. 

Dellerjev film se podrobno ukvarja z družbeno sestavo Britanije v drugi polovici 80. let, od začetnega vala histerije in klevetanja, ki sta pričakala acid house, prek njegovega preporoda z izjemno obiskanimi rejvi med letoma 1988 in 1990 do njegovega zatona kot revolucionarne sile ob koncu leta 1993.

Kvadratni meter
Dobrodošli

Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
12. oktober–20. november 2022

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

Umetniški kolektiv Kvadratni meter opozarja na problematiko vse slabše dostopnosti »skupne posesti«, javnih in bivanjskih prostorov: od omejitev v javnih prostorih zaradi njihove elitizacije do gradnje luksuznih nepremičnin in pomanjkanja stanovanj za deprivilegirano populacijo, od družbenih tesnobnosti, vzniklih iz stanovanjske krize, do osebnih stisk, povezanih s slabo načrtovanimi, vedno manjšimi bivalnimi okolji. Prostor je vse bolj podrejan interesom kapitala, kar še dodatno zaostruje vsesplošno družbeno-ekonomsko stisko prebivalstva.

V najnovejšem umetniškem projektu Dobrodošli umetnice osvetljujejo, kako k problemu stanovanjske problematike na kompleksne (a anekdotično izredno otipljive) načine prispeva tudi vstop spletnih platform na področje turizma in nepremičnin. Kolektiv, ki je leta 2019 maketo mesta Ljubljana odmevno »posodobil« z oznakami »Airbnbjev«, tokrat svojo umetniško gesto razširja na dimenzije dejanske nepremičnine – Projektnega prostora Aksioma. 

Ena največjih spletnih platform za oddajanje stanovanj – ustanovili so jo »trije tipi«, ki so »oddajanje napihljive vzmetnice v svojem stanovanju spremenili v večmilijardno podjetje« [1] – je del zapuščine finančne krize leta 2008, ki je skozi preživetvene stiske posameznikov dala zagon platformni ekonomiji. V praksi se je izkazalo, da platforma ni primer delitvene ekonomije, ampak zgodba o podjetništvu in iznajdljivosti, ki je stanovanja, kleti in kolesarnice preobrazila v sredstvo množičnega turizma in investicij. Svojo identiteto je dokončno vzpostavila skozi promocijo vrednote in pravice do »prebivanja kjerkoli« – v hišicah na drevesu, mlinih na veter, jamah in transportnih kontejnerjih … Kjerkoli, razen v dostopnem, dolgoročnem najemniškem ali lastniškem stanovanju s primerno kvadraturo, se zdi. 

Na očitke o negativnem vplivu na možnosti dolgoročnega najema za lokalce ter učinkovanju na rast cen nepremičnin, gentrifikacijo in preobremenjevanje mest z masovnim turizmom odgovarjajo z vizijo, da bi se tudi sami v prihodnosti bolj usmerili v dolgoročne najeme. V luči prihajajočih kriznih razmer pa platforma vidi sijajno priložnost, da se tudi tokrat pridruži več gostiteljev, medtem ko bodo nastanitve postale še bolj zanimive za fleksibilne delavce na daljavo.

S projektom Dobrodošli kolektiv Kvadratni meter Aksiomo postavlja na Airbnb zemljevid kot naslednjo v vrsti nastanitev, ki jih na spletni platformi najdemo pod oznako »Stanovanje v mestu Ljubljana«. V okviru projekta so umetnice z brezkompromisno umetniško apropriacijo logike kapitala galerijo spremenile v dejansko namestitev, ki deluje preko platforme Airbnb, in obiskovalce postavile pred zaprta vrata razstavnega prostora, ki je po novem na voljo zgolj za kratkoročni najem. Umetnice s transformativno gesto razmišljajo o tem, kako bomo prebivali v bližnji prihodnosti, in opozarjajo na nujno potrebo po sistemskih spremembah, ki je še kako aktualna tudi v trenutni »sezoni«.

[1] Aydin, R. (2019, September 20). How 3 guys turned renting air mattresses in their apartment into a $31 billion company, Airbnb. Insider. Pridobljeno 4. oktobra 2022 z https://www.businessinsider.com/how-airbnb-was-founded-a-visual-history-2016-2

AVTOR

Kvadratni meter je kolektiv štirih umetnic, ki od leta 2019 prek performansov, instalacij, kipov in intervencij na javnih prostorih izraža svojo občutljivost za družbena vprašanja, še posebej pravico do prebivanja. Ukvarja se z vprašanji gentrifikacije, nedostopnosti stanovanj in nižjih življenjskih standardov, tako lokalno kot globalno. Do sedaj so se predstavile s projekti Spomenik stanovanjski krizi (muzejska ploščad Metelkova), najemnina+stroški (Cirkulacija2) in Zemljo krast (Galerija Alkatraz) ter z intervencijama v javnem prostoru Nepremičninski Trg Republike in Posodobitev makete Ljubljane.

Cena: 15€

Eseji, zbrani v tej knjigi, raziskujejo želje in impulze, ki poganjajo digitalno kulturo, ter se pri tem osredotočajo na premik od skupnega k NFT-jem, od novih oblik skupne uporabe do širjenja zasebnega lastništva in tržnih dobrin. Razkrivajo, kako zelo se je naša kultura spremenila v zadnjih 20 letih, ter obenem odkrivajo presenetljive kontinuitete med skupnim in nekaterimi izrazito eksperimentalnimi rabami tehnologije veriženja blokov.

Napisali so jih umetniki, raziskovalci, kuratorji in tehnologi iz Evrope, Severne Amerike in Vzhodne Azije, ki tako v razpravo vnašajo prepotrebne izkušnje iz prve roke ter dolgoročno perspektivo.

EN | 10.5 x 16.7 cm | 120 pp | B/W | soft cover | 2022
ISBN 978-961-7173-17-8

Povezani dogodek: Taktike & praksa #13: Od skupnega do NFT-jev

FaceOrFactory
The Face of Corporate Building
(Obraz korporativnega izgrajevanja)

Razstava
24. avgust–23. september 2022
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

The Face of Corporate Building je raziskovalni projekt, ki preučuje različne strategije formuliranja narativ in specifičnih retoričnih vzorcev, ključnih pri ustvarjanju umetniških NFT platform. Proces dokumentiranja in analiziranja fraz, spletnih objav, izjav platform in posamičnih primerov NFT umetniških del ter dogodkov je oblikovan kot videoigra, v kateri obiskovalec postopno odkriva  specifično ekonomsko in digitalno pokrajino kot novo obliko sodobne mitologije, v katero se ambivalentno vpenja (človeški) obraz: na eni strani mesto identitete in reprezentacije, na drugi prednja stran, lice diskurzov, ekonomskih transakcij in politične nevtralizacije. S kolažiranjem različnih pop in teoretskih referenc, forme trivia kviza in prisvajanjem vizualnega jezika NFT platform, igra predstavi kritično branje sodobne NFT produkcije, ob tem pa projekt neprestano ironično analizira tudi (nemogočo) pozicijo lastnih ustvarjalcev, njihovih pogojev dela in umetniške prakse do oblikovanja same kritike sodobnega ekonomskega trga.

AVTOR

FaceOrFactory (Aljaž Rudolf in Eva Smrekar) je umetniška platforma, ki preko različnih pristopov raziskuje značilnosti, mesto in funkcije (človeškega) obraza v sodobni družbi. Z zbiranjem DNK vzorcev in fotogrametrije obrazov prostovoljcev, ki s predajo biološkega in digitalnega materiala postanejo člani podjetja FaceOrFactory, platforma ustvarja lasten obrazni in informacijski arhiv, ki predstavlja osrednji material njenih umetniških del. Projekti FaceOrFactory so bili do sedaj razstavljeni v Galeriji Kapelica, Galeriji Simulaker, na festivalu Ars Electronica (Linz), v Bozar-u (Bruselj) in na 36. Salonu mladih (Zagreb).

Problem bizantinskih generalov

Kurator
Domenico Quaranta

Razstava
4. julij–konec interneta
distant.gallery

Sodelujoči umetniki
Anna Ridler, Ben Grosser, Constant Dullaart, DIS, FaceOrFactory, Kyle McDonald, LaTurbo Avedon, Moxie Marlinspike, Nascent, Rhea Myers, Sarah Friend, Sarah Meyohas, Simon Denny, Guile Twardowski, Cosmographia, Sterling Crispin, The Miha Artnak

Alternativa kapitalizmu ali kapitalizem v najhujši obliki? Emancipatorna ekonomija omrežij, v kateri ima vsak svoj delež, ali distopični panoptikon, kjer zmaga le najboljši? Priložnost za demokracijo ali tehnolibertarne mokre sanje? Nova ustvarjalna ekonomija ali piramidalna shema? Rešiteljica ali požigalka planeta? Redko je bila razprava o določeni tehnologiji tako polarizirana kot v primeru verige blokov, Web3 in nezamenljivih žetonov. Soočamo se s problemom konsenza, ujeti v problem bizantinskih generalov. 

Skupina generalov oblega Bizanc. Da bi se izognili katastrofalnemu neuspehu, se morajo dogovoriti o skupni strategiji, toda nekateri izmed njih so nezanesljivi. Ta alegorija, ki se uporablja za ponazoritev doseganja konsenza v distribuiranih sistemih, se lahko uporabi tudi za verige blokov in družbe. Vendar pa je v razpravi vsakega z vsakim, v kateri ni osrednje avtoritete, z razlogom težko doseči konsenz, general, ki se ne strinja, oziroma nezanesljivi akter pa bi lahko bil naše najboljše sredstvo proti zdravemu razumu kripto japijev. 

Problem bizantinskih generalov je spletna razstava, osredotočena na umetniška dela, ki se ne izogibajo ukvarjanju z verigami blokov in kripto kulturo, pač pa to počnejo na kritično konstruktiven način, tako da prevprašujejo prevladujoče narative, izpostavljajo probleme in včasih predlagajo alternativne rešitve.

KURATOR

Domenico Quaranta je kritik sodobne umetnosti, kurator in pedagog, ki ga zanimajo načini, kako umetnost odraža trenutni tehnološki premik. Njegova besedila so bila objavljena v številnih revijah, časopisih, knjigah in katalogih. Med drugim je avtor Beyond New Media Art (2013) in Surfing with Satoshi. Art, Blockchain and NFTs (2022) ter urednik več knjig, vključno z GameScenes. Art in the Age of Videogames (2006, z M. Bittanti). Od leta 2005 je kuriral številne razstave, med drugim Collect the WWWorld. The Artist as Archivist in the Internet Age (Brescia 2011; Basel in New York 2012); Cyphoria (Quadriennale 2016, Rim) in Hyperemployment (MGLC, Ljubljana 2019–2020). Predava o interaktivnih sistemih in je soustanovitelj Link Art Center (2011–2019).

POVEZANA PUBLIKACIJA

Domenico Quaranta
Surfing with Satoshi – Art, Blockchain and NFTs

Knjiga, ki je bila napisana sredi eksplozije tehnološkega pompa in spekulativne mrzlice, postavi obet trga nezamenljivih žetonov v zgodovinski kontekst, pri čemer raziskuje tehnologije, na katerih ta temelji, vlogo certifikatov in pogodb v sodobni umetnosti in razvoj trga medijske umetnosti v zadnjih tridesetih letih.

Igor Štromajer
s Sakrowskim
ƒ(x)=ax³+bx²+cx+d

Razstava
28. junij–22. julij 2022
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Občutek, da živijo v hibridni, predmetni in digitalni resničnosti, so še do nedavnega doživljale predvsem igralke računalniških iger, kompulzivne uporabnice družbenih medijev in tiste, ki so veliko časa preživele na spletu. Pandemija je ta občutek spremenila v nekaj običajnega: nekoč eksotični pojmi, kot sta razširjena resničnost (AR) in navidezna resničnost (VR), so postali del rutinskih, vsakdanjih opravkov in dejavnosti. Kot je pri digitalnih izkušnjah običajno, so hibridne resničnosti postale navada, še preden smo se jih lahko zavedele.

To zavedanje z monumentalnim in tavtološkim prikazom možnosti naselitve različnih resničnosti proizvaja in potrjuje hibridna instalacija Igorja Štromajerja ƒ(x)=ax³+bx²+cx+d*, ki se sprašuje o različnih ravneh zaznavanja in načinih, kako se koncepti prisotnosti, lastništva in dostopnosti s temi ravnmi povezujejo.

V postavitvi ima osrednjo vlogo kubični meter velika betonska kocka, postavljena na enega svojih kotov. Kocka predstavlja prenos ikonične gif animacije, ki jo je umetnik ustvaril leta 1996, umetnostni zgodovinar in kustos Sakrowski pa jo je leta 2021 poustvaril za okolja AR, v fizični prostor.

Postavitev dopolnjujeta prvi dve izvedbi trilogije z upredmetenjem na zaslonih elektronskih naprav obiskovalk.

* kubična funkcija

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

PostScript^UM #43

Valentina Tanni
Veliki algoritem

Dela ameriškega umetnika in programerja Bena Grosserja so definirala, razkrila in onemogočila prijeme, s katerimi programska oprema aktivira željo poveč, saj sledi z rastjo obsedeni podjetniški kulturi Silicijeve doline. Grosserjev najnovejši projekt, predstavljen v Projektnem prostoru Aksioma, je rezultat novega eksperimenta, ki skuša generirati »Programsko opremo za manj«: manj profita, manj podatkov in manj uporabnikov. Ponuja orodja, s katerimi se uporabniki lahko upirajo in ohranijo delovalnost v digitalni dobi, kjer avtomatizirani računalniški sistemi čedalje bolj prevzemajo vse vidike človeškega obstoja in s tem uporabnike silijo k razvijanju taktik upora. Umetnostna zgodovinarka, kustosinja in predavateljica Valentina Tanni v svojem eseju opisuje več takšnih spontanih taktik, katerih cilj je pretentati Veliki algoritem družbenih omrežjih: pri nekaterih gre za povečevanje vidnosti, pri drugih za zakrivanje, pri tretjih za izumljanje novega jezika, pri četrtih za izkoriščanje entropije. Vse od njih, naj so še tako šibke in maloštevilne, predstavljajo pristno in ustvarjalno obliko vsakodnevnega preživetja.

SI | 14.8 x 21 cm | 17 strani | barvno | mehka platnica | 2022
ISBN 978-961-7173-13-0 (Tiskana)
ISBN 978-961-7173-16-1 (Digitalna)