Cena: 5€

PostScript^UM #52

Alex Quicho
Dekliška inteligenca

Dekle je paradoks: četudi je hipervidna, jo je obenem nemogoče definirati. Kljub kulturnim prizadevanjem, da bi jo izbrisali ali na novo opredelili, vztrajno kljubuje in dalje mutira skozi medije, politiko in tehnologijo. Ona ni le estetska osebnost, temveč aktivna sila, ki zmore absorbirati ter preobrniti ideološke pripovedi. Alex Quicho oriše prepletanje Dekleta z UI, potrošništvom in politiko spolov ter tako razkrije njeno zmožnost uhajanja nadzoru, zaradi katere nikoli zares ne izgine.

Alex Quicho je teoretičarka, umetnica in raziskovalna vodja iz Londona. Njena praksa se skozi kritično pisanje, performativna predavanja in premikajoče se podobe osredotoča na načine, kako nastajajoče tehnologije izkrivljajo družbeno realnost in obratno. Študirala je kritično pisanje na Royal College of Art, sedaj pa poučuje pripovedno teorijo v okviru MA programa na Central Saint Martins. Njeni prispevki so bili objavljeni v publikacijah, kot so Wired, Frieze, Dazed, Vogue, Spike, The Face in MIT Technology Review.

SI | 10.5 x 16.7 cm | 16 strani | barvni tisk | mehka platnica | 2025
ISBN 978-961-7173-59-8 (Tiskana)
ISBN 978-961-7173-62-8 (Digitalna)

Povezani dogodek: Zlobna je, definitivno subliminalna

Noura Tafeche
Jedro anihilacije, podedovano izročilo ٩(͡๏̯͡๏)۶

Razstava
24. februar–26. marec 2025
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Otvoritev
Torek, 24. februar ob 19. uri

Del programa Taktike&Praksa #16: Ali si posodobitev programske opreme?
Kuratorke: Nora O’ Murchú, Socrates Stamatatos, Janez Fakin Janša, Neja Berger

Ljubke oči, “thirst trap” lepotice, mehke preproge, puhaste blazine in prikupne drobnarije – onkraj teh prijetnih udobij in skrbno pozornostjo do dekorja se skriva zaskrbljujoče vzdušje. Priljubljena spletna estetika namreč služi poveličevanju vojne kulture. Kawaiizacija nasilja, ki se uporablja kot vaba, zapeljuje in igrificira tiste, ki se z njo srečajo, ter pozdravlja mizoginistične, supremacistične in rasistične neoideologije, ki jih želi poveličevati.

Instalacija, na katero so vplivale estetike “gamer punc” in sob za otakuje, se opira na nedavne dogodke, kot je bil otvoritveni Natov turnir v videoigrah, na katerem so globalni udeleženci medsebojno tekmovali in sodelovali z eksperti, ter pospešuje te spletne subkulture naproti neželeni, a verjetni prihodnosti. Z namizne postaje za daljinsko upravljanje vojaških operacij, obdane s plišastimi igračami in modeli brezpilotnih letalnikov, lahko obiskovalci raziskujejo razvijajoče se združevanje vojaško-zabaviščnega kompleksa in kulture videoiger ter njuno prepletenost z digitalnim militarizmom in rektutacijskimi strategijami sodobnih vojsk.

AVTORICA

Noura Tafeche je vizualna umetnica, onomaturginja in neodvisna raziskovalka, ki se ukvarja z instalacijami, videi, neologizmi, arhivskimi praksami, laboratoriji, eksperimentalnimi metodologijami in miniaturnimi risbami. Njena raziskovalna področja obsegajo teme vizualne kulture in njenih tehno-političnih implikacij s poudarkom na operativnih podobah, digitalnem militarizmu, spletni estetiki, internetnih hipernišah in meme kulturi, filozofiji jezika in vizualni reprezentaciji spekulativnih imaginarijev. Mednarodno je razstavljala v različnih kontekstih, med drugim v Pirelli Hangar Biccoca, Tajnanskem muzeju umetnosti in na transmedialu.

[+] POVEZANE VSEBINE

PRIPOVEDOVALNI PERFORMANS

Noura Tafeche, Alex Quicho
Zlobna je, definitivno subliminalna
25. februar 2025, ob 15. uri
Kino Šiška, Ljubljana

DELAVNICA

Noura Tafeche
Internet je grozen kraj, jaz pa sem tukaj, da ga še poslabšam: Kawayoku popotovanje
26. februar 2025, 14.00-17.00
ALUO, Tobačna 5, Ljubljana

PUBLIKACIJA

Kawayoku pripovedke: estetizacija nasilja v vojaški, igričarski in družbenomedijski kulturi ter drugih zgodbah
PostScriptUM #51

► ORDER

Noura Tafeche
Internet je grozen kraj, jaz pa sem tukaj, da ga še poslabšam: Kawayoku popotovanje

Delavnica
26. februar 2025, 14.00-17.00
ALUO, Tobačna 5, Ljubljana

Del programa Taktike & praksa #16: Are You A Software Update?

Delavnico je navdihnil The Kawayoku Inception, raziskovalni projekt Noure Tafeche, ki se poglablja v politično-umetniško vrednost ljubkosti ter trajni status performativnosti in hiperseksualizacije na družbenih omrežjih kot dejavnikov naraščajočega trenda estetizacije nasilja.

Projekt raziskuje sodobno digitalno minljivost, vizualno reformulacijo nasilja, nekonvencionalne rekrutacijske strategije in militarizirano zabavo pod novimi taksonomijami, pri čemer obravnava področja, ki segajo od izraelske in ameriške vojaške propagande ter rekrutacijskih strategij, prevedenih v koreografije in plesne izzive, do podob weebovske alternativne desnice, prepletenih z “fan art” ljubkimi mangami, pa vse do videoiger, drugega amandmaja, zagovornikov orožja, vojnih entuziastov in vojske, ki izrabljajo anime in kawaii estetiko ter kulturo posilstva.

Na podlagi štiriletnega raziskovanja priljubljenih družbenih omrežij in oddaljenih spletnih mikro-skupnosti je nastal arhiv, ki zajema skoraj 30.000 datotek (posnetke zaslonov, meme, objave, videe itd.) ter vključuje ‘geografski zemljevid’ digitalnih platform, na katerih ta pojav najbolj uspeva.

Na delavnici umetnica udeležence vodi skozi zapleteno mrežo nišnih kanalov na Telegramu, strežnikov na Discordu, priljubljenih subredditov, uradnih in lažnih uporabniških računov ter baz, in jim s tem nudi strateški nabor orodij za raziskovanje in analizo obrobnih spletnih skupnosti, ki so na različne načine in v različni meri vključene v produkcijo in reprodukcijo spletnega nasilja.

AVTORICA

Noura Tafeche je vizualna umetnica, onomaturginja in neodvisna raziskovalka, ki se ukvarja z instalacijami, videi, neologizmi, arhivskimi praksami, laboratoriji, eksperimentalnimi metodologijami in miniaturnimi risbami. Njena raziskovalna področja obsegajo teme vizualne kulture in njenih tehno-političnih implikacij s poudarkom na operativnih podobah, digitalnem militarizmu, spletni estetiki, internetnih hipernišah in meme kulturi, filozofiji jezika in vizualni reprezentaciji spekulativnih imaginarijev. Mednarodno je razstavljala v različnih kontekstih, med drugim v Pirelli Hangar Biccoca, Tajnanskem muzeju umetnosti in na transmedialu.

[+] POVEZANE VSEBINE

RAZSTAVA

Noura Tafeche
Jedro anihilacije, podedovano izročilo ٩(͡๏̯͡๏)۶
24. februar–28. marec 2025
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

PRIPOVEDOVALNI PERFORMANS

Noura Tafeche, Alex Quicho
Zlobna je, definitivno subliminalna
25. februar 2025 ob 15. uri
Kino Šiška, Trg prekomorskih brigad 3, Ljubljana

PUBLIKACIJA

Kawayoku pripovedke: estetizacija nasilja v vojaški, igričarski in družbenomedijski kulturi ter drugih zgodbah
PostScriptUM #51

► NAROČI

Marko Gutić Mižimakov
Lov na zmajevke

Kuratorka
Domen Ograjenšek

Razstava
15. januar – 14. februar 2025
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Otvoritev
Sreda, 15. januar ob 19. uri

Prežgane vizije pokrajin, kot bi se med neklimatizirano vožnjo v opoldanski avgustovski vročini borili s spancem. Potovanje lahko ima veliko oblik. Nekatera se zgodijo, da bi reontirala um, privedla do navdiha, ko tega primanjkuje; druga se razkrijejo kot zavezniki vsakdanjega in servilnega, dodatno izčrpavajoč že tako izžete od nadležnih drobnih dolžnosti. Le redka pretresejo naše temelje.

Eksperimentalni kratki film Lov na zmajevke Marka Gutića Mižimakova se naslanja na tradicijo lova na zmajevke v romanu My Pocket Like Grains of Sand Samuela Delanyja in združuje potovanje, ples ter strojno učenje kot orodja neobremenjenega oblikovanja predstav. Delo je film ceste po dalmatinskem zaledju, prepredenem z abstraktnimi in fantastičnimi elementi – prizori kvirovskega raziskovanja in mimikrije, prevajanja medijev in prijateljstva. Med temi algoritemskimi vizijami se porajaja jezik shape-shiftinga, postajanja dežela ali območje ter predanosti komaj zaznavnim ritmom (samo-)zatrjevane jouisssance.

Maya B. Kronic, Amy Ireland
Ljubki akceleracionizem v Ljubljani

Performativno predavanje
5. december 2024, ob 18. uri
Cukrarna (predavalnica), Ljubljana

Zakaj ljubkost premore tolikšno moč in kaj nam dela? V avdiovizualnem performansu, katerega izhodišče je knjiga Cute Accelerationism, bosta Amy Ireland in Maya B. Kronic raziskovali simptomatologijo, etiologijo, epidemiologijo, zgodovino, biologijo, etimologijo, topologijo in celo embriologijo Ljubkega ter se zakopali v njegove naravne, kulturne, čutne, seksualne, subjektivne, erotične in semiotične razsežnosti, zato da bi izbrskali latentne prostore te Stvari, ki premore nezadržen vpliv na sodobno kulturo.

Swamp_Matter
Kamni so le navidez neživi

Kuratorka
Maja Burja

Razstava
27. november–20. december 2024
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

Neizmerno mnogo kapljic vrezuje podzemne votline v gmoto apnenca – obredi, grobišča, zavetišča na vratih v podtalje – spust raziskovalca v mračno ustje jame – vlažne gladke površine se vijejo neznano v globino – blisk magnezijevega traku – sedimenti, siga, zavese, stebri, ponvice – klini, karbidovke, elektrika, beton – ultrazvočni klici netopirjev – poplave, naplavine, dihalniki – Reka izgine v podzemlje v glušečem šumu.

Duo Swamp_Matter v projektu Kamni so le navidez neživi kraški sistem vodnih jam obravnava kot časovno in materialno mnogotero odložišče podnebne zgodovine. Potopitvena instalacija je nastala na podlagi situirane in utelešene raziskave Škocijanskih jam in gradi spekulativno in večplastno prizorišče preobrazb ter razsežnosti onkraj človeškega, ki dejavno proizvaja nove načine odprtosti v svet.

Navidez večna, atmosfersko stabilna in okamenela jama je v okvirih globokega geološkega časa okolje nestalnosti. Kot prvinska heterotopija, ki v sebi združuje nasprotja živega in neživega, znanega in neznanega, stalnosti in prehodov, davne preteklosti in oddaljene prihodnosti, v zgodovini apropriacije naravnih okolij predstavlja motnjo, glitch – nerazpoznavno, neenovito in nestanovitno področje, ki se upira jasnim mejam in ločnicam, tudi od površja.

Območje nenehnega pronicanja v globine, ki odpira vedno nova nedostopna območja, in obenem stalnega nalaganja usedlin sige in materiala iz nadzemlja, oblikuje reka Reka, ki v instalaciji postane nosilka heterokronične pripovedi podtalja. Prehajanje med različnimi razsežnostmi reke – od kaplljic do ponora – posreduje zvok, ki telesa razkraja in jih usmerja v podzemlje.

Kot vpleteni raziskovalki, k poskusu izgradnje vmesnika za interakcijo s podzemnim svetom, ki je onkraj opazovanja ali branja, pristopita z mnogoterimi – nezadostnimi, delnimi, spodletelimi in kontradiktornimi – sredstvi posredovanja. Tako artikulirata novo območje, ki glitch v popolnosti sprejema in vzpostavlja kanal za izraz mnoštva možnih razsežnosti okolja, ki se aktivno zoperstavlja vidnosti, jasnosti, produktivnosti in  pomenljivosti. 

V razvoju novih procesov lokalizacije združujeta organske, tehnološke in zemeljske elemente – diskretne nize podatkovnih točk, površinske zajeme s fotogrametrijo, procesualne (človeške in avtomatizirane) rekonstrukcije sedimentov globokega časa, odlitke nekoč ukradenih jamskih formacij, modele med fizičnim in digitalnim ter projekcije algoritmov rasti. 

Hiperlokalizirani in fragmentirani artefakti razjedajo podobo nežive in stalne kriajine ter orisujejo nov, neznan in onto-epistemološko odprt teren. Odpirajo novo območje občutljivosti, ki poudarja nestabilnost lastnih tal vsled globin zemeljske skorje iz katerih uhaja grozečnost Planeta kot indiferentnega, neupodobljivega in neobvladljivega sveta-brez-nas.

Cena: 20€

(un)real data ☁️ – (🧊)real effects raziskuje inherentno dvoumnost podatkov kot priložnost, da svet ne le opišemo, temveč vanj strateško interveniramo. Je z manipulacijo naših podatkovnih tokov mogoče povzročiti točno določene učinke v resničnem svetu? Lahko skozi namerno ustvarjanje podatkov vstopimo v interakcijo z algoritemskim okoljem, ki je netransparentno, izmikajoče ter hkrati vseobsegajoče? V tej knjigi avtorji in umetniki raziščejo ustvarjanje nerealnih podatkov kot dejanje upora in zoperstavljanja, hkrati pa tudi kot poizkus, da bi vpričo sistemov, za katere se zdi, da ne puščajo prav veliko prostora za domišljijo in izbiro, izoblikovali majhne in pogosto začasne prostore delovalnosti in avtonomije.

Z besedili Régine Debatty, Xiaowei R. Wang, Günseli Yalçınkaya, Milie Xin Bi in Thomasa Spiesa, umetniškimi deli Simona Weckerta in Total Refusal ter kolaborativnim projektom Selene Savić, Gordana Savičića in !Mediengruppe Bitnik.

EN | 10,5 x 16,7 cm | 192 strani | čb in 1/32 tisk | mehka vezava | 2024
ISBN 978-961-7173-57-4

Povezani dogodek: Taktike & praksa #15: (Ne)realni podatki – realni učinki

Gaia Radić
Kora

Kuratorka
Maja Burja

Razstava
2.–24. oktober 2024
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

Umetnica Gaia Radić s svojo potopitveno videoinstalacijo Kora odpira novo poglavje v prepletu virtualnih svetov, ki delujejo kot zaznavne pripovedi ter hkrati preoblikujejo prostore, katere naseljujejo, v avtopoietične sisteme svetovljenja.

V Kori prostor negibno čaka na obiskovalca. Ko se ta pojavi, znotraj prostrane virtualnosti vznikne razcepljeno gledišče. Skozi dve nasprotni odprtini se začne razgrinjati geološki teren, za katerega se zdi, da ni zavezan nobeni specifični lokaciji. Svet, sestavljen iz medsebojno povezanih lagun, izgleda preplavljen z eterično prvobitno tekočino, ki prostor ohranja v stanju nenehnega spreminjanja.

Neprekinjeni tok obiskovalčevo oko vodi pot zgubani topologiji, ta pa se obenem tudi počasi vije skozi gledalca. V tem srečanju zaznavni organi gledalca postanejo kanali, skozi katere prostor reflektira samega sebe. Kora oblikuje svojega materialnega gostitelja in obenem ta oblikuje njo, pri čemer instalacija svoj generativni potencial uresniči, ko se fizična in virtualna razsežnost srečata skozi gledalčevo zaznavo.

Heterotopični prostor deluje kot sito, kjer se en svet odseva in lomi v drugega, kar poraja samonanašalno resničnost, ki se neprestano oblikuje znova. Kajti takoj ko se samooblikovanje prične, nastopi razpršitev. Ko gledalec odide, se pokrajina umiri, Kora pa se povrne v stanje mirovanja do prihoda novega telesa.