Nika Mahnič Offshoring in drugi magični triki globalnih financ: Intervju z RYBN Na osmi konferenci MoneyLab, ki jo je gostila Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, je Nika Mahnič v okviru okrogle mize Davčni paradiž: Normalizacija velike tatvine intervjuvala RYBN o njihovem delu. RYBN je umetniški kolektiv, ustanovljen leta 1999, ki je v preteklih letih raziskoval sodobne manifestacije ekonomije in globalnega finančnega sistema ter tako ponudil privilegirano perspektivo, s katere lahko gledamo spremembe, ki jih je povzročila kibernetika. V intervjuju se člani kolektiva poglobijo v svojo zgodovino, dosežke pri uporabi zbirk podatkov, pojav zlatega potnega lista in to, zakaj je offshoring bil in še vedno je močno orodje kolonialnih in zelo iliberalnih dispozicij. Svoje umetniške projekte pogosto uporabljajo za to, da osvetlijo temno stran globalnih financ in pokažejo, kako jo neoiliberalni razred uspešno normalizira in uzakonja.
SI | 14.8 x 21 cm | 12 pp | COLOUR | soft cover | 2021
Nika Mahnič Offshoring in drugi magični triki globalnih financ: Intervju z RYBN
PostScriptUM #35 Urednik zbirke: Janez Fakin Janša
Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana Zanj: Marcela Okretič
Prevod: Maja Lovrenov Lektoriranje: Tea Kačar Oblikovanje: Luka Umek Prelom: Sonja Grdina
Naslovnica: vizualizacija podatkov vseh držav, povezanih z računi v davčnih oazah, ki so jih razkrili Panamski dokumenti, in njihovih medsebojnih odnosov.
(c) Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorjev | Ljubljana 2021
Tisk in distribucija: Lulu.com
Projekt je nastal ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana.
*Prvič objavljeno v: Mahnič, N., Gorynski, M., Offshoring and Other Magic Tricks of Global Finance: An Interview with RYBN, Medium, junij 2020, https://medium.com/wonk-bridge/offshoring-and-other-magic-tricks-of-global-finance-an-interview-with-rybn-56def933d625.
Predlog(The Proposal)je triler, enostranska romanca in dokumentarec, ki raziskuje zakonodajo o avtorskih pravicah, še zlasti usodo kulturnih del, ki se znajdejo v zasebnem lastništvu in postanejo blago.
V svojem filmskem prvencu umetnicaJill Magid prevprašuje nadzor nad umetniško zapuščino skozi primer mehiškega arhitekta Luisa Barragána, katerega profesionalni arhiv je po njegovi smrti kupilo švicarsko pohištveno podjetje. Fundacija, ustanovljena za nadzor nad njegovimi dokumenti, nadzoruje tudi pravice do arhitektovih del, vključno s pravicami do fotografij njegovih zgradb. Po dolgih epistolarnih izmenjavah z lastnico arhiva ji Magid predlaga dogovor: osvobodi arhiv v zameno za diamantni prstan, ustvarjen iz Barragánovega pepela.
Čeprav je nekonvencionalna, predlog sproža številna pomembna vprašanja: kakšen je odnos kapitalizma do umetnosti in zapuščine? Koga ali kaj ščiti zakonodaja, ko dopušča privatizacijo kulture? Kako je lahko umetnost metodologija, skozi katero se secirajo zahtevna vprašanja?
Jill Magid je sodelovala v spletnem pogovoru z blogerko Régine Debatty. Na dogodku si je bilo mogoče ogledati ekskluzivne posnetke iz dokumentarnega filma.
Posebni gostje: Alenka Pirman, Maja Bogataj Jančič, Matevž Čelik
Luis Barragán, znan kot “umetnik med arhitekti”, je med najslavnejšimi svetovnimi arhitekti 20. stoletja. Po smrti leta 1988 je njegov profesionalni arhiv v celoti kupilo švicarsko pohištveno podjetje in ga zaprlo za javnost. V poskusu, da bi obudila Barragánovo življenje in umetnost, je Jill Magid, konceptualna umetnica, ki premika meje, pripravila drzen predlog, ki že sam po sebi postane fascinantno umetniško delo — visoko pogajanje, ki raziskuje, kako daleč bo šel umetnik, da demokratizira dostop do umetnosti.
Režiserka: Jill Magid Producenti: Jarred Alterman, Charlotte Cook, Laura Coxson Izvršna producentka: Laura Poitras Urednica: Hannah Buck DOP: Jarred Alterman Izvirna glasba: T. Griffin Pridružena producentka: Pamela Echeverria
Dolžina: 83 min Jezik: Angleščina s slovenskimi podnapisi
POVEZANI DOGODEK
Kakšen je odnos kapitalizma do umetnosti in zapuščine? Koga ali kaj varuje zakon, ko dopušča privatizacijo kulture? Kako je lahko umetnost metodologija, skozi katero se secirajo pomembna vprašanja?
Pisateljica, kuratorka, kritičarka in ustanoviteljica we-make-money-not-art.com Régine Debatty se sreča s konceptualno umetnico, avtorico in filmsko ustvarjalko Jill Magid v diskusiji o številnih vprašanjih, ki jih postavlja njen film The Proposal.
REŽISERKA
Jill Magidje ameriška konceptualna umetnica, pisateljica in filmska ustvarjalka. Njena na performansu temelječa praksa »prevprašuje strukture moči na intimni ravni, pri čemer raziskuje čustvene, filozofske in pravne napetosti, ki obstajajo med institucijami in individualno delovalnostjo«. Delo Jill Magid je bilo predstavljeno na samostojnih razstavah v številnih ustanovah po svetu, kot so Museo Universitario Arte Contemporáneo (MUAC) v Mexico Cityju; Tate Modern v Londonu; Whitney Museum of American Art v New Yorku; Berkeley Museum of Art v Kaliforniji; Tate Liverpool; Stedelijk Museum Bureau Amsterdam; Yvon Lambert v Parizu in New Yorku in Gagosian Gallery v New Yorku. Prejela je nagrade Fonds Voor Beeldende Kunsten, Netherland-American Foundation Fellowship Fulbright Grant in 2017 Calder Prize. Sodelovala je na bienalih v Liverpoolu, Lyonu, Bukarešti, Singapurju, Inčeonu in Gothenburgu ter na Performi in Manifesti. Njeno delo je vključeno v zbirke Whitney Museum of American Art, Fundacion Jumex in Walker Art Center.
KOLOFON
Produkcija dogodka: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2021 v sodelovanju s Centrom urbane kulture Kino Šiška
V zadnjem raziskovalnem projektu, ki je vrhunec dosegel z razstavo Negotovost v zanki (2020), je slovenska umetnica Sanela Jahić predstavila naslednjo fazo večletnega projekta. Svoje umetniško delovanje – umetniška dela, raziskave in interese zadnjih štirinajstih let – je pretvorila v podatke. Napovedni algoritem je ta nabor podatkov potem razdelal, da bi predvidel njeno naslednje umetniško delo. Neodvisna publicistka na področju umetnosti in kuratorka Aude Launay umesti delo Sanele Jahić v zgodovino koncepta avtorstva, pri čemer se sprašuje, ali napovedni algoritmi, ki jih umetnica uporabi, lahko veljajo za avtorja novih del. Ker napovedni algoritmi izhajajo iz preteklosti, jih lahko povežemo s figuro aoidosa, klasičnega starogrškega pevca epov, ki pesem ponavlja, a si jo med petjem hkrati tudi izmišljuje. Aude Launay obravnava še globlje vprašanje definicije tega, kar ima avtorja oziroma zakaj je nekaj proizvod specifičnega avtorskega procesa.
SI | 14.8 x 21 cm | 12 strani | barvno | mehka platnica | 2019
Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana Zanj: Marcela Okretič
Prevod: Marko Djukić Lektoriranje: Tea Kačar Oblikovanje: Luka Umek Prelom: Sonja Grdina
(c) Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorjev | Ljubljana 2020
Tisk in distribucija: Lulu.com | www.lulu.com
Projekt je izveden v okviru programa Hiperzaposlovanje – Družba brez dela, spletno delo in avtomatizacija ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana ter v okviru Dopolavora, vodilnega projekta Reke 2020 – Evropske prestolnice kulture, v organizaciji Drugo More in ob podpori Oddelka za kulturo mesta Reka in Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške.
Kaj algoritmi vidijo, ko pogledajo vaš profil na družbenih omrežjih? Ste dobri ponudniki vsebin? In kaj natanko je dobro? Kaj algoritemski pogled na vaš profil pove o vas?
Analize profilov na družbenih medijih se uporabljajo pri vedno večjem številu interakcij v resničnem svetu. V najrazličnejših primerih, od mejnega nadzora do prijav na delovno mesto, se profili na družbenih omrežjih uporabljajo za oceno kandidatove stopnje tveganja in preverjanje primernosti kandidata za vstop v državo ali organizacijo.
Mnoge od teh pregledov avtomatično opravijo algoritemske entitete. Kako in kaj natanko ti algoritmi ocenjujejo in kako so videti njihove ocene? Da bi to izvedel, je kolektiv !Mediengruppe Bitnik uporabil avtomatizirano spletno storitev Ferretly, s katero si strokovnjaki za človeške vire pomagajo pri oceni profilov kandidatov na družbenih omrežjih. Ferretly z algoritmi, naučenimi na ključnih besedah in prepoznavanju podob, preišče sedem let zgodovine na spletu in oceni javno dostopne objave kandidatov na omrežjih, kot so Twitter, Instagram in Facebook, pri čemer analizira izvirne objave, poobjave, odgovore in všečke. Poleg tega oceni vse novice, ki jih lahko najde.
Ferretly obljublja, da s svojo storitvijo zmanjšuje tveganje, da bi oseba, ki kaže toksično obnašanje, vstopila v vašo organizacijo ali državo. Toksično obnašanje je opredeljeno v enajstih kategorijah tveganja od sovražnega govora, političnega ekstremizma in z drogami povezanih vsebin do eksplicitnih podob in toksičnega jezika. Javno dostopne objave so uporabljene tudi za preučitev podteksta vsake objave, ki je lahko glede na kandidatov odnos do v objavi opisanega dogodka ali situacije ocenjen kot pozitiven, negativen ali nevtralen. Vsak kandidat je ocenjen glede na te vnaprej določene kategorije toksičnosti in mnenjske sodbe, rezultat analize družbenih medijev pa jih določi za primerne ali neprimerne za vstop.
Z omenjeno storitvijo je !Mediengruppe Bitnik pregledal spletni profil vsakega od 27 voditeljev evropskih držav članic, potem pa rezultate interpretiral in uporabil kot osnovo za oblikovanje individualiziranih puloverjev za vsakega od profilov.
Vsak kos oblačila kaže umetniško interpretacijo in vizualizacijo Ferretlyjeve ocene. Poleg ocen njihovih profilov na družbenih medijih glede na različne parametre vsak pulover javno pokaže število objav, označenih kot škodljive, in razloge za tako oceno. Glede na poročilo posamezen pulover vsebuje več ali manj podatkov, pri čemer več objav in podatkov običajno pomeni slabšo Ferretlyjevo oceno profila.
Tako kot obleke, ki jih nosimo, so naši spletni profili postali nosilci naših identitet. Čuvaji institucij, držav in organizacij pa te spletne identitete čedalje bolj uporabljajo za to, da bi preverili, ali smo vredni vstopa vanje.
AVTORJA
Janez Janša
!Mediengruppe Bitnik(Carmen Weisskopf in Domagoj Smoljo) živita in delata v Berlinu. Sodobna umetnika, ki ustvarjata na internetu in z njim, v svoji praksi segata onkraj digitalnega in vplivata na fizične prostore; pogosto namenoma izgubita nadzor, da bi izzvala ustaljene strukture in mehanizme. Delo !Mediengruppe Bitnik je bilo predstavljeno na samostojnih razstavah na glavnih mednarodnih prizoriščih, najbolj nedavno v Centre Culturel Suisse v Parizu; Haus of Electronic Arts v Baslu in Helmhouse v Zürichu. V okviru skupinskih razstav je bilo njuno delo predstavljeno v Kunsthaus v Zürichu; Łódź Art Center; Fondazione Prada v Milanu; Kunsthalle v Düsseldorfu in Minsheng 21st Century Museum v Šanghaju. Prejela sta številne nagrade, med drugim Swiss Art Award, Migros New Media Jubilee Award, Honorary Mention Prix Ars Electronica.
KOLOFON
Avtorja: !Mediengruppe Bitnik
Produkcija razstave: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana in Drugo more, Reka, 2021
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana in Swiss Arts Council Pro Helvetia.
Ta projekt je sestavni del Dopolavora, vodilnega projekta Reke 2020 – Evropske prestolnice kulture ob podpori Oddelka za kulturo mesta Reka, Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške in Ministrstva za turizem Republike Hrvaške.
POVEZANA DOGODKA
!Mediengruppe Bitnik Sledenje, omrežja in podatki Delavnica elektronske civilne nepokorščine 10.–11. december 2020 Na spletu / Ljubljana
Delo DECISIONS DECISIONS DECISIONS (Odločitve odločitve odločitve) išče nepopolnosti v logističnih sistemih, v katerih računalniki danes izračunajo skoraj vse nujne odločitve. V ta namen je bilo prek ponudnika logističnih storitev DHL Express iz Berlina odposlanih 27 paketov. Toda vsak paket je imel dva dostavna naslova: naslov Aksiome v Ljubljani in naslov organzacije Drugo more na Reki. En naslov na vsaki strani paketa.
Končna instalacija v dveh razstavnih prostorih je sestavljena iz črk, ki naključno prispejo na vsako lokacijo, zaradi česar so avtorji dela v enaki meri umetniki kot poštni stroji.
Preden prispe na svojo končno destinacijo, veliko odposlanih paketov potuje sem ter tja med različnimi poštnimi objekti, saj se smer njihovega potovanja večkrat spremeni v odvisnosti od tega, katera stran paketa je skenirana. Na TV-ekranu v galeriji so prikazana zabeležena gibanja vsakega paketa, kar dokumentira nenavadno potovanje dela.
Zdaj prazne škatle so v galeriji predstavljene kot preostala kuverta dela in okostja procesa.
Delo eksperimentira z vsiljevanjem odločevalskega procesa poštnemu sistemu, ki običajno ne odloča, pač pa le določa pot. Delo na novo interpretira delo Bena Vautiera iz leta 1965 The Postman’s Choice, v katerem se poštni delavec odloči, kam bo na koncu poslana razglednica z dvema dostavnima naslovoma. Tako kot takrat je tudi v digitalnih špedicijskih operacijah standardno pravilo to, da mora za vsako poslano enoto obstajati en pošiljatelj in en jasen prejemnik. V današnjih povsem avtomatiziranih logističnih sistemih ne gre več za poštarjevo izbiro, pač pa za vprašanje, katera stran paketa je obrnjena navzgor in jo bo avtomatizirani proces skeniranja prebral. Logistični sistem deluje mehansko s pomočjo črtnih kod, skenerjev in programiranih usmeritev. Dokler človeški nadzornik ne opazi in ne popravi anomalije neodločenega prejemnika.
AVTORJA
Janez Janša
!Mediengruppe Bitnik (Carmen Weisskopf in Domagoj Smoljo) živita in delata v Berlinu. Sodobna umetnika, ki ustvarjata na internetu in z njim, v svoji praksi segata onkraj digitalnega in vplivata na fizične prostore; pogosto namenoma izgubita nadzor, da bi izzvala ustaljene strukture in mehanizme. Delo !Mediengruppe Bitnik je bilo predstavljeno na samostojnih razstavah na glavnih mednarodnih prizoriščih, najbolj nedavno v Centre Culturel Suisse v Parizu; Haus of Electronic Arts v Baslu in Helmhouse v Zürichu. V okviru skupinskih razstav je bilo njuno delo predstavljeno v Kunsthaus v Zürichu; Łódź Art Center; Fondazione Prada v Milanu; Kunsthalle v Düsseldorfu in Minsheng 21st Century Museum v Šanghaju. Prejela sta številne nagrade, med drugim Swiss Art Award, Migros New Media Jubilee Award, Honorary Mention Prix Ars Electronica.
KOLOFON
Avtorja: !Mediengruppe Bitnik
Produkcija razstave: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana in Drugo more, Reka, 2020
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana in Swiss Arts Council Pro Helvetia.
Ta projekt je sestavni del Dopolavora, vodilnega projekta Reke 2020 – Evropske prestolnice kulture ob podpori Oddelka za kulturo mesta Reka, Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške in Ministrstva za turizem Republike Hrvaške.
POVEZANI DOGODKI
!Mediengruppe Bitnik Sledenje, omrežja in podatki Delavnica elektronske civilne nepokorščine 10.–11. december 2020 Na spletu / Ljubljana
Aksioma je v novembru 2019 predstavila začetek enoletnega programa Hyperemployment – Post-wok, Online Labour and Automation (Hiperzaposlovanje – Družba brez dela, spletno delo in avtomatizacija), ki ga kurirata Domenico Quaranta in Janez Janša. Leto kasneje to izkušnjo zaključujemo z enako naslovljeno publikacijo – zbornikom, ki vključuje besedila Domenica Quarante, Luciane Parisi, Silvia Lorussa, kolektiva !Mediengruppe Bitnik in Felixa Stalderja, ter dela vseh umetnikov, ki so bili del tega programa. V sklopu izdaje knjige sta se odvila dva spletna dogodka z nekaterimi umetniki, ki so prispevali svoja besedila in umetniška dela.
Številni sistemi odločanja v naši družbi postajajo s premikom k avtomatizaciji vse bolj usmerjeni v podatke. Algoritmi nosijo v teh sisttemih osrednjo vlogo pri sprejemanju odločitev na podlagi številk. To razvijajočo se pokrajino odločanja je težko razvozlati, saj je veliko njenih delov – virov podatkov, algoritmov, procesov – namerno skritih in nepreglednih. Kako lahko estetske prakse pomagajo pri vpogledu v te sisteme? In kaj lahko s tem vpogledom storimo?
V spletnem pogovoru se srečajo Felix Stalder, profesor digitalnih kultur in teorije omrežij na züriški Univerzi za umetnost, v pogovoru z umetniškim dvojcem !Mediengruppe Bitnik. Diskusija se bo dotikala tematik, kot so nevidnost institucionalnih procesov, delovanje infrastruktur in logistike ter svoboda in nadzor v podatkovnem gospodarstvu.
#algoregimesje obenem tudi naslov pogovora med !Mediengruppe Bitnik in Felixom Stalderjem, objavljenem v knjigi Hyperemployment – Post-work, Online Labor and Automation, ki sta jo uredila Domenico Quaranta in Janez Janša in je izšla v sozaložništvu Aksiome in založbe NERO. Na tej povezavi lahko pogovor preberete v celoti.
!Mediengruppe Bitnik z raziskovanjem logističnih infrastruktur ponuja vpogled v sisteme, ki običajno delujejo očem skrito. Od raziskovanja algoritmov, ki vrednotijo naše profile na socialnih omrežjih, v delu Flagged for Political Speech, do posega v skoraj docela mehaniziran poštni sistem v projektu Decisions Decisions Decisions, umetniški kolektiv preiskuje anatomijo teh popolnoma optimiziranih avtomatiziranih sistemov, ki nam vsakodnevno asistirajo, in razkriva njihove vrzeli in nepravilnosti.
Udeležite se delavnice z !Mediengruppe Bitnik in se pridružite raziskovanju skritih, nemapiranih omrežij v svetu okrog nas. Z uporabo petih mini GPS sledilnikov kot praktičnih orodij bomo raziskali servisna, prometna omrežja in omrežja za ravnanje z odpadki, podatki o položaju, ki jih generirajo sledilniki, pa bodo omogočali vidne premike po mapi.
Dvodnevna delavnica v obliki uvodne predstavitve in načrtovanja prvi dan ter praktičnega dela drugi dan bo potekala preko aplikacije Zoom. Vsi udeleženci bodo lahko premikanje naprav po zemljevidu v njihovem 5 do 10-dnevnem življenjskem obdobju spremljali na spletu neprekinjeno. Udeleženci bodo delali v skupinah po 3. Prijavite se lahko posamično ali kot skupina. Posebna znanja niso zahtevana, je pa potreben dostop do dobre internetne povezave.
URNIK
Četrtek, 10. december 2020 16:30–18:30 Uvodna predstavitev ter načrtovanje praktičnega dela in delovnih skupin za naslednji dan (na spletu preko aplikacije Zoom)
Petek, 11. december 2020 10:00–12:00 Prevzem GPS sledilnih naprav v Projektnem prostoru Aksioma (Komenskega 18, LJ). Skupine pripravijo napravo in jo namestijo v dogovorjeni lokaciji v mestu
16:30–18:30 Spletno srečanje za izmenjavo izkušenj in deljenje lokacij naprav (na spletu preko aplikacije Zoom)
AVTORJA
Janez Janša
!Mediengruppe Bitnik (Carmen Weisskopf in Domagoj Smoljo) živita in delata v Berlinu. Sodobna umetnika, ki ustvarjata na internetu in z njim, v svoji praksi segata onkraj digitalnega in vplivata na fizične prostore; pogosto namenoma izgubita nadzor, da bi izzvala ustaljene strukture in mehanizme. Delo !Mediengruppe Bitnik je bilo predstavljeno na samostojnih razstavah na glavnih mednarodnih prizoriščih, najbolj nedavno v Centre Culturel Suisse v Parizu; Haus of Electronic Arts v Baslu in Helmhouse v Zürichu. V okviru skupinskih razstav je bilo njuno delo predstavljeno v Kunsthaus v Zürichu; Łódź Art Center; Fondazione Prada v Milanu; Kunsthalle v Düsseldorfu in Minsheng 21st Century Museum v Šanghaju. Prejela sta številne nagrade, med drugim Swiss Art Award, Migros New Media Jubilee Award, Honorary Mention Prix Ars Electronica.
KOLOFON
Avtor: !Mediengruppe Bitnik
Organizator: Janez Janša Vodja produkcije: Marcela Okretič
Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2020
konS:: Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Swiss Arts Council Pro Helvetia.
Aksioma je v novembru 2019 predstavila začetek enoletnega programa Hyperemployment – Post-wok, Online Labour and Automation(Hiperzaposlovanje – Družba brez dela, spletno delo in avtomatizacija), ki ga kurirata Domenico Quaranta in Janez Janša. Leto kasneje to izkušnjo zaključujemo z enako naslovljeno publikacijo – zbornikom, ki vključuje besedila Domenica Quarante, Luciane Parisi, Silvia Lorussa, kolektiva !Mediengruppe Bitnik in Felixa Stalderja, ter dela vseh umetnikov, ki so bili del tega programa.
V sklopu izdaje knjige Aksioma napoveduje dva spletna dogodka z nekaterimi umetniki, ki so prispevali svoja besedila in umetniška dela. V prvem z naslovom Laborious Relations smo predstavili dva izmed njih: Silvio Lorusso in Sebastian Schmieg. Lorusso je za izhodišče vzel svoj esej Umetnost v ekonomiji na poziv in njena temna snov (Gig Economy Art and Its Dark Matter), objavljen v zborniku, ki se osredotoča na lik umetniškega delavca in kritično obravnava uporabo zunanjih izvajalcev (outsourcing) ali storitev množičnega dela (crowdsourcing) v umetniški produkciji. Schmieg pa je namesto tega izhajal iz ideje o »delovni inteligenci« (»laborious intelligence«), predstavljeni v njegovem članku za Kulturtechniken 4.0. Pogovor je moderiral direktor reške kulturne organizacije Drugo more Davor Mišković.
24/7. Algoritemska suverenost. Anksioznost. Umetna inteligenca. Avtomatizacija. Množično financiranje. Ekstrakcija podatkov. Podjetni prekariat. Izkoriščanje. Zastonjsko delo. Prosti čas. Delo na poziv. Človekovo posredovanje. Logistika. Strojni vid. Človeško-strojna kompleksnost. Mikrodelo. Odsotnost prihodnosti. Zunanje izvajanje. Periferno delo. Platformna ekonomija. Postkapitalizem. Družba brez dela. Zavlačevanje. Kvantifikacija. Osebnostna rast. Utrujenost od družbenih medijev. Upravljanje s časom. Brezposelnost. To so le nekatere od številnih ključnih besed, potrebnih za navigiranje po krhki, težavni, razpršeni sedanjosti, v kateri so meje med življenjem in delom, domom in pisarno, budnostjo in snom, zasebnim in javnim ter človeškim in strojnim zbledele, v kateri osebno ni le politično, pač pa tudi ekonomsko. Publikacijo Hyperemployment – Post-work, Online Labour and Automation sta uredila Domenico Quaranta in Janez Janša in vključuje besede kolektiva !Mediengruppe Bitnik (Carmen Weisskopf in Domagoja Smolja), Felixa Stalderja, Silvia Lorussa, Luciane Parisi in Domenica Quarante ter predstavlja dela !Mediengruppe Bitnik, Danila Correale, Elise Giardine Papa, Sanele Jahić, Silvia Lorussa, Jonasa Lunda, Michaela Mandiberga, Eve in Franca Mattes, Anne Ridler, Sebastiana Schmiega, Saša Sedlačka in Guida Segnija. Knjiga je poskus preučitve nekaterih od zgornjih vprašanj. Izraz hiperzaposlovanje, sposojen od medijskega teoretika Iana Bogosta, ki opisuje »izčrpavajoče delo uporabnika tehnologije«, nam omogoča, da razumemo situacijo, ki je zaradi trenutne pandemije postala endemična, analiziramo sedanjost in diskutiramo o možnih prihodnostih.
EN | 10.5 x 16.7 cm | 160 pp | čb in 1/32 barvni tisk | mehka vezava | 2020 ISBN 978-88-8056-112-5
Kolofon
Hyperemployment Post-work, Online Labour and Automation
Editors: Domenico Quaranta, Janez Janša Contributors: !Mediengruppe Bitnik, Silvio Lorusso, Luciana Parisi, Domenico Quaranta, Felix Stalder
Project manager: Marcela Okretič Assistant: Neža Oder English language editor: Jana Renée Wilcoxen Design and layout: Federico Antonini, Alessio D’Ellena (superness.info) Print: Cicero d.o.o. No. of copies: 750 Published by: NERO and Aksioma – Institute for Contemporary Art, Ljubljana Rome, December 2020
All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior written consent of the publisher.
In the framework of: Hyperemployment – Post-work, Online Labour and Automation A year-long programme co-curated by Domenico Quaranta and Janez Janša, 2019–2020
Supported by: Ministry of Culture of the Republic of Slovenia, Municipality of Ljubljana
Na potovanje skozi stripovski esej Moramo se pogovoriti, UI o eni najbolj aktualnih tematik našega časa, nas je popeljala avtorica dr. Julia Schneider v pogovoru z Niko Mahnič.
Kako narediti računalniško znanost bolj pozorno na vprašanja manjšin in revnih? Ali je za neke institucije bolje, da se ne digitalizirajo? Ali je prepoved nekaterih tehnologij nujna rešitev ali le podleganje naši tehno-paranoji? Bi bilo to na prostem trgu sploh mogoče? Bi morali obnoviti svoje pojmovanje zasebnosti? Pridružite se prenosu pogovora in prisluhnite zanimivim pogledom na umetno inteligenco in dileme, ki jih poraja njen pospešen razvoj.
Bodo čez trideset let vse neprijetno delo za nas opravili roboti? Ali pa nas bodo pokorili, da bomo postali podredljivi sužnji? Razprave o tem, kako bo umetna inteligenca (UI) spremenila naša življenja, se gibljejo med tema skrajnostma. Ni dvoma, da bo sprememba dramatična. Mogoče je zdaj ravno pravi čas, da se začnemo vmešavati.
Ta pionirski stripovski esej o UI vas vabi na ilustrirano potovanje skozi razsežnosti in implikacije inovativne tehnologije. To delo, ki obravnava pomembne možnosti in tveganja, povezana z UI, je ustvarjalna spodbuda za tiste, ki se spoznajo na to temo, pa tudi vabilo za novince, da se informirajo in pridružijo razpravi.
Doktorica ekonomije Julia Schneider ceni podatke in kodo kot orodje za reševanje zapletenih ugank in obožuje strip kot medij za pripovedovanje zapletenih zgodb. Umetnica Lena Kadriye Ziyal, ki prihaja z nasprotne strani, pa rada šifrira kompleksnost z asociacijami in tako pomen določene teme razširi s svojo perspektivo.
SI | A4, 21 x 29.7 cm | 56 strani | čb | mehka platnica | 2019 ISBN 978-961-93930-9-3
Urednik slovenske izdaje: Janez Janša Prevod v slovenščino: Maja Lovrenov Slovenska lektura: Tea Kačar Strokovna lektura prevoda: Vuk Ćosić Prilagoditev ilustracij v slovenščino: Sonja Grdina Tehnična priprava: Luka Umek Publikacija je brezplačna. Založnik: Aksioma ‒ Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana Zanj: Marcela Okretič Sozaložnik in distributer: Mladinski kulturni center Maribor Zanj: Marja Guček Maribor, 2020 V okviru: konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost Projekt konS je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=13944323 ISBN 978-961-93930-9-3 (Aksioma, pdf) To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons BY-NC-SA 4.0 http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/
V zgodovini umetnosti so nekatera umetniška dela imela srečo, da so jih razumeli ne zgolj kot umetnost, pač pa tudi kot uporabna orodja, javne prostore, kulturne fenomene, meme. Line Rider je eno takih umetniških del. Line Rider, ki ga je septembra 2006 ustvaril slovenski umetnik Boštjan Čadež (znan tudi kot fšk), ko je bil še študent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, je klasična igra v peskovniku, v kateri narišeš stezo, po kateri se potem spušča sankač. Koncept je enostaven, estetika minimalna, možnosti pa so neskončne. Črta, ki jo narišeš, je lahko enostavna, ali pa se razvije v razdelano risbo; odvisno od tvojega odnosa do lika, saj lahko risbo narišeš tako, da se bo sankač po stezi spuščal v nedogled, ali pa tako, da se bo zaletel ali padel na spektakularen način. Risalna deska nudi osnovna orodja za urejanje, brisanje in popravljanje delov risbe. Poleg tega je večja od ekrana, kar uporabniku omogoča, da nariše velike pokrajine. Zaradi tega in popolne simulacije fizike (steza mora biti dovolj gladka, da lik ne pade s sani oziroma se sani ne razbijejo na koščke) ter možnosti snemanja in deljenja končne animacije se je igra Line Rider izkazala za nenavadno zasvojljivo in je enostavno postala internetni fenomen. Potem ko je bila septembra 2006 objavljena na Deviantart, je bila izvirna igra predstavljena na številnih priljubljenih spletnih straneh (od Yahooja do Time Magazina), pojavila se je v nekaj reklamah za McDonald’s, obravnavali so jo v revijah o igrah in New York Timesu in celo uporabljali kot izobraževalno orodje za učenje fizike; dosegla je 34 milijonov prenosov in zasedla sedmo mesto na lestvici najpogostejših iskanj Google Zeitgeist (vir: Wikipedia); bila je plagirana, postala pa je tudi predmet številnih variacij in priredb. Še pomembneje pa je, da je nudila vsebino mnogim spletnim videom, s katerimi je na stotine uporabnikov delilo svoje trike in epske uspehe – ali epske neuspehe – v igri.
Medtem ko izvirno igro še vedno lahko brezplačno igramo na spletni strani linerider.com ali v aplikaciji pametnega telefona, se Čadež trenutno ukvarja z njeno 3D različico, ki se bo igrala v virtualni resničnosti, njen predogled pa bo javno predstavljen na festivalu MFRU v Mariboru. Nova igra bo izšla leta 2021.
AVTOR
Domen Pal
Boštjan Čadež (1979) je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani študiral industrijsko oblikovanje. V zadnjih letih se kot intermedijski umetnik osredotočal predvsem na področje računalniške, v realnem času generirane in generativne grafike ter robotike, ki jih predstavlja v obliki performansov ter instalacij. Za svoja dela na področju oblikovalskih oziroma programerskih inovacij je prejel več uglednih nagrad in priznanj. V preteklosti je deloval tudi na področjih grafitov, ulične umetnosti in VJ-anja. Leta 2013 je prejel nagrado Zlata ptica v kategoriji intermedijske umetnosti.
konS:: Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Publikacija je del postavitve 0.004 Hz. Projekt raziskuje dogodek, ki je leta 2018 za več mesecev skoraj neopazno zaznamoval vsakdanje življenje na območju 25 evropskih držav, tako da je v dveh mesecih upočasnil nekatere elektronske ure za šest minut.
Publikacija je izbor večinoma najdenih odlomkov, ki kažejo na potencial zaostanka in so zanj bistveni ali pa se ga le dotikajo. Uradna obvestila in novinarska poročila o dogodku so postavljena ob literarna, umetnostna, teoretska, filozofska in znanstvena besedila. Zadnja med drugimi vsebujejo odlomke pisk in piscev, kot so Karen Barad, Gertrude Stein, Marshall McLuhan, Theresa Hak Kyung Cha, Brian Massumi, Adriana Cavarero, Marcel Duchamp, Mladen Dolar in Simone de Beauvoir.
EN, SRB, SI, AL | A4, 21 x 29.7 cm | xx strani | čb | mehka vezava | 2020 ISBN 978-961-95064-0-0
Tao G. Vrhovec Sambolec: 0.004 Hz Koncept, urejanje, uvod, vpisi, slike: Tao G. Vrhovec Sambolec Lektoriranje: Janine Armin, Tea Kačar Slovenski prevod: Maja Lovrenov Grafično oblikovanje: Luka Umek, Tao G. Vrhovec Sambolec Programska oprema – graf odklona povprečne frekvence električnega toka: Jurij Rejec Produkcija in izdaja: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana Ljubljana Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana in Mondriaan Fund, Nizozemska Zahvale: ELES d.o.o., Kleitia Zeqo, Tomaž Grom Tisk: MegaDruck.de Naklada: 1000 Ljubljana, september 2020 COBISS.SI-ID 23895555 ISBN 978-961-95064-0-0
Novo delo tandema Nika Oblak & Primož Novak z naslovom Neskončnost (digitalna) se posveča vplivu sodobnih komunikacijskih sredstev na življenje posameznika. Na sledi svoje umetniške prakse, s katero sta v preteklih petnajstih letih kontinuirano naslavljala položaj človeka v primežu potrošniških doktrin, medijske kakofonije in popularne kulture, sta ustvarila prostorsko video instalacijo, sestavljeno iz ekranov, kablov in ostalih glasnikov sodobnega vsakdana.
Tudi tokrat umetnika z dobršno mero humorja in samoironije v središče postavljata človeka, ki je – nič manj kot v preteklosti – ujet v absurde dnevnih rutin ter podvržen konvencijam tradicije in vzorcem dominantne kulture. Delo Neskončnost (digitalna) prikazuje motiv teka, ki (lahko) simbolizira slehernika, vpetega v večplastne mehanizme današnje neoliberalne stvarnosti. Podobo protagonistke, ki v neskončnem in nesmiselnem krogu teče iz ekrana v ekran, je moč prepoznati kot manifestacijo mitološke zgodbe o Sizifu, ki mu je božja kazen naložila, da je moral vedno znova in znova kotaliti isto skalo v isto pobočje. S to gesto avtorja ponovno izpostavljata človekov samoumevni odnos do tehnološkega napredka, kažeta na imperativ prilagajanja vsakršnim spremembam in opozarjata na rahljanje osnovnih humanističnih vrednot. Čeprav sta družba in tehnologija v preteklih nekaj desetletjih napredovali do te mere, da je monotonega dela in opravil navidezno vse manj, se lahko človek v izobilju vsega, kar je na voljo v materialnem in virtualnem svetu, še vedno počuti ujetega v metaforičnem teku v prazno. Sodobna družba pač časti nenehno izpolnjenost z delom in najrazličnejšimi informacijskimi dražljaji, posledično pa je človek danes pogosto prezaposlen z najrazličnejšimi službenimi ali prostočasnimi aktivnostmi, naj si bodo to služba, prisotnost na družabnih omrežjih, nenehno absorbiranje informacij, potovanja, dopustovanja ali telesne aktivnosti. Zato lahko protagonistka videa, ki v vsakdanji opravi vztrajno in neskončno teče skozi ekrane, simbolizira ravno to neizbežno ujetost posameznika v spone predpisanega življenja in delovanja, ki se jim brez tveganja skrajnega družbenega odklona in izobčenja ne more upreti. Monumentalno belo brezprostorje videa, v katerega se v enakomerni ravni črti giblje tekačica, metaforično nakazuje na samoumevno dejstvo, da je posameznik vselej podrejen kolektivu, to je družbi, in da se ji mora zavoljo lastnega udobja vselej prilagajati. Neskončnost, ki jo umetnika obravnavata, je tako skrajno abstraktna in brezoblična, hkrati pa je lahko zelo domačna, saj je človek zavedno ali nezavedno podvržen ponavljanju vzorcev; ti ga pravzaprav izpolnjujejo in vzbujajo občutek varnosti. Neskončni tek in njegov monotoni zven je tako luciden prikaz njunega odnosa do sveta in njune lastne pozicije v njem.
AVTORJA
Nika Oblak & Primož Novak kot tandem na področju sodobne umetnosti delujeta od leta 2003. V svoji ustvarjalni praksi raziskujeta sodobno družbo pod vplivom medijev in kapitala, ter njeno vizualno in lingvistično strukturo. Razstavljala sta na vidnih mednarodnih prizoriščih, med drugim na Sharjah Biennial (UAE), Japan Media Arts Festival, Tokio (JP), Istanbul Biennial (TR), Biennale Cuvee, Linz (AT), Transmediale Berlin (DE), FILE Sao Paulo (BR) idr. Prejela sta številne štipendije in nagrade, med drugim CYNETART Award, ki jo podeljuje Trans-Media-Akademie Hellerau v Dresdnu (DE), častno omembo likovnih kritikov in novinarjev na WRO Media Art Biennale v Wroclawu (PL), Beli Aphroid, nagrado za umetniške dosežke, ki jo podeljuje KIBLA MMC (SI) in Priznanje Riharda Jakopiča, ki ga podeljujejo Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Moderna galerija in Slovensko društvo likovnih kritikov (SI).
Ko javno življenje zapira vrata, umetnost odpre okno.
Z otvoritvijo razstave Oblomo: Zaposlen z nedelom Aksioma predstavlja povsem nov format: #pridimimo in #pokukajnot! Projektni prostor Aksioma bo v sredo na stežaj odprl svoja okna in vas povabil k lenarjenju. Na računalniških tablicah, dostopnih z ulice, boste lahko kovali kriptovalute. Pokukali boste lahko v Oblomo market, kjer vam (ne) bo v pomoč naša speča »prodajalka« in zapravljali z Oblomo zaslužkom. Največji lenuhi pa boste lahko rudarili kar iz udobja domačega kavča.
Razstava Saša Sedlačka bo združila štiri prostore – galerijskega, javnega, zasebnega in internetnega. Ne-delali boste lahko v katerem koli izmed njih, #drivein pa bo za vas odprt vsak dan do 20:55. Naj se vaša lenoba splača!
Ali je lahko to, da ne počnemo nič, ultimativna oblika dela v dobi avtomatizacije? Z uporabo enakih tehnologij, ki nas sicer silijo, da smo neprenehoma aktivni, kot je npr. biometrija, projekt Oblomo spreminja našo neaktivnost, negibnost in lenobo v koristno dejavnost. Nekoč privilegirane vrednote, rezervirane za vladajoče razrede družbe, demokratizira, naše stališče do lenobe pa spremeni tako, da je ne vidimo več kot nizkotno, temveč kot plemenito lastnost. Tej pa doda tudi ekonomsko vrednost in kupno moč.
Kriptovalutna platforma Oblomo temelji na kombinaciji tehnologije veriženja blokov in strojnega učenja ter nagrajuje uporabnike za njihovo mirovanje z lastno kriptovaluto. Ko aplikacija zazna nedejavnost uporabnikov, jih nagradi z nakazilom kriptokovancev oblomo v njihovo e-denarnico. Virtualne kovance lahko porabijo v spletni trgovini na platformi, ki omogoča trgovanje prek oglasov in v kateri lahko s svojim nedelom nakupujejo raznovrstno blago in storitve.
Platforma Oblomo je spletna aplikacija, ki deluje v brskalniku, zato jo lahko vsakdo uporablja na svojem telefonu, tablici ali računalniku, tako rekoč na katerikoli napravi z internetno povezavo in spletno kamero.
Začetek projekta sega v november 2019, ko so v performansu Om za kovanec trije posamezniki – »rudarji« – izvedli meditacijo mantre om pred programsko opremo za strojno učenje in pravim občinstvom. S tem dogodkom so ustvarili prve kovance v ekosistemu platforme in tako je nastalo prvih 2.000.000 kovancev oblomo, ki so zdaj na voljo javnosti za rudarjenje in trgovanje.
Projekt Oblomo je dobil ime po romanu ruskega pisatelja Ivana Gončarova Oblomov iz leta 1859. V njem nastopa glavni junak Ilja Iljič Oblomov, ki je nedvomno najbolj len junak svetovne literature in vir sinonima za oblomovizem, ki označuje globoko zasidrano apatijo in lenobo. Toda čeprav večino časa preživi v postelji, Oblomov ni popolnoma negativen lik, v resnici niti ni tako len – ali pa je lenoben zgolj v fizičnem smislu, saj je v intelektualnem pogledu pravi vrelec energije. Projekt Oblomo tako prepoznava vizionarsko upodobitev ruskega realizma v posamezniku 21. stoletja, namesto katerega bodo kmalu, oziroma ga že, fizično delo opravljali drugi – umetna inteligenca in roboti. Zaradi uničujočega vpliva človeka na okolje in pomanjkanja refleksije, ki je posledica stalne aktivnosti, pa projekt nosi tudi okoljsko in zdravstveno sporočilo. Lenoba je organska, ekološka in zdrava.
AVTOR
Domen Pal
Sašo Sedlaček je diplomiral iz kiparstva in videa na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer od leta 2015 dela kot izredni profesor za video in nove medije. Za svoje delo je dobil različne nagrade, med njimi sta trend za izjemne dosežke v vizualni kulturi (Ljubljana, 2012) in VIDA 11 (Fundación Telefónica, Madrid, 2008). Njegovo delo je vključeno v različne zasebne in javne zbirke, med drugim v zbirko MGML. Od leta 2001 je bilo razstavljeno v Sloveniji in na tujem na različnih prizoriščih, od katerih so najbolj nedavna: Mestna galerija v Ljubljani (2019), Espace Apollonia v Strasbourgu (2018), Contemporary Art Palazzo Torriani, Gradisca d’Isonzo (2018), Autostrada bienale Prizren (2017), Handel Street Projects v Londonu (2017), UGM v Mariboru (2017), MSUM v Ljubljani (2016), AND Festival v Manchestru (2015), Wro Art Center v Vroclavu (2015), Ars Electronica v Linzu (2014), Transmediale v Berlinu (2014). Leta 2020 je bil njegov projekt Oblomo z alternativno kriptovaluto, ki temelji na lenobi, predstavljen v okviru Dopolavora, vodilnega projekta Reke 2020 – Evropske prestolnice kulture.
KOLOFON
Avtor: Sašo Sedlaček Programiranje: Sunčica Hermansson Zahvale: Uroš Hercog, Nebojša Živković, Ruth Catlow, Max Dovey, Franc Solina, Borut Batagelj, Dominik Hudoklin, Florijan Germovšek, Matjaž Duh
Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2019–2020
Ta projekt je sestavni del Dopolavora, vodilnega projekta Reke 2020 – Evropske prestolnice kulture ob podpori Oddelka za kulturo mesta Reka, Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške, Ministrstva za turizem Republike Hrvaške, Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
POVEZANI DOGODKI
Domen Pal
Sašo Sedlaček Om za kovanec Performans in razstava 6.– 29. november 2019 Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
Tanja Kanazir
Sašo Sedlaček Oblomo: Busy Being Lazy Razstava 21. avgust–30. september 2019 Exportdrvo, Delta, Reka Hrvaška
Medtem ko algoritmi vse bolj prodirajo v naše delo in vsakdanje življenje, projekcije prihodnosti dela navajajo kreativnost, fleksibilnost in inovativno mišljenje kot predvidene zahtevane veščine, ki jih bodo morali imeti zaposleni. Te veščine, ki so bile tradicionalno pripisane tudi umetniškemu poklicu, naj bi bile med tistimi, ki bodo najbolj odporne na avtomatizacijo ali pa ji vsaj najmanj izpostavljene. Mnogi ljudje mislijo, da to, kar počnejo, zahteva kreativnost in da tega ni mogoče izraziti v obliki izvršne kode ali pa posnemati s strojem. In vendar se številne naloge, ki naj bi zahtevale človeške sposobnosti, kot so intuicija, empatija in ustvarjalnost, že predajajo v izvajanje vedno bolj sposobnim avtomatičnim in avtomatiziranim sistemom, ki jih le opravijo na drugačen način.
Obstaja več načinov, kako nekaj destilirati v podatkovne točke. V svojem nedavnem delu je Sanela Jahić svoje umetniško delovanje – svoja umetniška dela, raziskave in interese zadnjih 14 let – pretvorila v podatke. Kot podatki postanejo značilnosti njenih umetniških del tabele številk; vsaka ustvarjalna odločitev se pojavi kot numerična vrstica. Umetnica nato odločanje preda napovednemu algoritmu. Stroj nabor podatkov uporabi za presejanje in prepoznavanje vzorcev v njenem umetniškem delovanju, da lahko napove vsebino in estetiko njenega naslednjega umetniškega dela. Prva faza tega večletnega projekta je bila predstavljena z razstavo Delati zginotje delanja v Aksiomi leta 2018.
Kljub temu pa je taka napovedna moč omejena pri predvidevanju prihodnjih izidov, saj podaja izbiro iz že narejenih odločitev. In čeprav je to morda izvirna izbira, je ta računski napovedovalec prihodnosti še vedno obremenjen s preteklostjo. Da bi prekinila cikel, v katerem strojni algoritem producira kombinacije prej obstoječih podatkov, in se izognila nastanku povratne zanke, je umetnica v zaključni fazi tega projekta stroju omogočila vpogled v njene zdajšnje raziskave kot zgodnje okno v trenutno neorganiziranost njenih misli. Algoritem nato določi jutrišnje umetniško delo na podlagi opazovanja sedanjosti, medtem ko se preteklo kaže v vzvratnem ogledalu. Na podlagi napovednega modela je tako nastalo delo Pataka, ki prisluhne temu, kaj naši glasovi o nas govorijo strojem.
AVTORICA
Domen Pal
Sanela Jahić(1980, Kranj) je leta 2008 končala študij slikarstva na ALUO v Ljubljani. V letu 2010 je kot štipendistka Ministrstva za kulturo Republike Slovenije končala podiplomski študij mednarodne smeri ”Umetnost v javnem prostoru in nove umetniške strategije” na Bauhaus Univerzi v Weimarju. Kot intermedijska umetnica gradi tehnološko podprte kinetične objekte in naprave. Njena umetniška praksa pogosto vključuje sodelovanje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo, programsko opremo in elektroniko. Živi in dela v Škofji Loki. Svoja dela je predstavila na več razstavah v Sloveniji in tujini.
Avtorica: Sanela Jahić Tehnična podpora: Andrej Primožič Grafično oblikovanje: Vasja Cenčič Razvoj in izdelava napovednega modela, vizualizacija podatkov: Iztok Lebar Bajec Razvoj in izdelava napovednega modela: Jure Demšar Pomoč in vpogled v raziskave: Nicholas Cummins, Jude Dineley Oblikovanje dinamične vizualizacije podatkov: Peter Primožič Pomoč pri snemanju in postprodukciji slike: Toni Mlakar Postprodukcija zvoka: Julij Zornik Zahvale: Borut in Helena Zupančič, Simona in Žak, Petra in Loti, Sonja in Miško, Suzana in Zoja, Petra in Koko
Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2020
Ta projekt je sestavni del Dopolavora, vodilnega projekta Reke 2020 – Evropske prestolnice kulture ob podpori Oddelka za kulturo mesta Reka, Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške, Ministrstva za turizem Republike Hrvaške, Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
POVEZANI DOGODKI
Jure Goršič
Sanela Jahić Delati zginotje delanja Razstava 12. december 2018–11. januar 2019 Aksioma |Projektni prostor
Jaka Babnik
Hiperzaposlovanje Razstava 7. november 2019–19. januar 2020 MGLC – Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana
Kurator: Domenico Quaranta Umetniki: Danilo Correale, Elisa Giardina Papa, Sanela Jahić, Silvio Lorusso, Jonas Lund, Michael Mandiberg, Sebastian Schmieg, Guido Segni
Avtomatiziraj vse živo! Simpozij 14.–15. januar 2020 Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani Moderna galerija
Sodelujoči: Elisa Giardina Papa, Sanela Jahić, Silvio Lorusso, Michael Mandiberg, Domenico Quaranta, Sašo Sedlaček, Sebastian Schmieg
Tanja Kanazir
Sanela Jahić Negotovost v zanki Razstava 5.–27. november 2020 DeltaLab, Reka, Hrvaška
