.expub

Raziskovanje razširjenega založništva 

Projekt .expub bo vključeval umetniške in neodvisne založnike, ki bodo sodelovali pri eksperimentiranju z novimi (mešanimi) založniškimi formati. Ob koncu procesa bodo Aksioma, Institute of Network CulturesEcho Chamber in Nero Editions eksperimente povzeli s predlogom operativnega modela za razširjeno založništvo.  

—–

Kaj je razširjeno založništvo?

Razširjeno založništvo se nanaša na prakse, ki v smislu formata in tehnologije presegajo tipično založništvo. Te prakse imajo v različnih kontekstih drugačna imena, od ‘multimedijskega’ do samorefleksivnega, razširjenega, alternativnega, hibridnega in urgentnega založništva. Vendar se vsa nanašajo na isto: založniške prakse, ki so bolj vključujoče od tradicionalnih pristopov. Razširjeno založništvo omogoča širša izrazna sredstva, ki vsebujejo več funkcij in povezav med formati, pri čemer vključuje bralstvo in sogovornike iz stroke, uporablja odprtokodne programe ali licence in z njimi povezane tehnologije, ki omogočajo boljši dostop, integrira meta podatke publikacij in eksperimentira z neobjavljivo umetnostjo oziroma formati (npr. razstave, konference).  

V sodobni medijski teoriji prevladuje težnja k omilitvi ali opuščanju izrazov preloma ali diskontinuitete pri obravnavi odnosov med “starimi” mediji in “novimi” digitalnimi tehnologijami. Namesto tega prevladuje razumevanje, da se stari modeli in ureditve ohranjajo v različnih oblikah hibridnosti, konvergence, popravka ali izboljšave. Obenem pa mora staro tekmovati z novim, da bi ostalo privlačno. Zato (papirni) tisk pri vključevanju verbalnih žanrov in gest v zavestnem posnemanju elektronskih medijev in tekmovanju z njimi postaja hipermediatiziran.

Razširjeno založništvo je dobesedna razširitev treh že obstoječih tipov založništva: multimedijskega, hibridnega in urgentnega založništva.

  • Multimediji izvirajo iz 90. let prejšnjega stoletja in zgodnje internetne kulture. Običajno so opredeljeni kot »komunikacija, ki uporablja kombinacijo različnih vsebinskih oblik, kot so besedilo, zvok, podobe, animacije in video, v eni sami interaktivni predstavitvi za razliko od tradicionalnih množičnih medijev, kot so tiskovine ali zvočni posnetki, ki vsebujejo malo ali nič interakcij med uporabniki.« (Wikipedia) Multimediji so sinteza različnih tipov medijskih formatov, ki so združeni v eni sami predstavitvi ali na posamezni strani. 
  • Hibridno založništvo se je pojavilo po vzponu pametnih naprav, kot so pametni telefoni in tablice, kjer je vsebina objavljena v različnih formatih, ki so vezani na določene medije in poudarjajo razliko med fizično in virtualno vsebino. Primeri so fizične knjige, PDF-ji, ePUB-i, daljši digitalni eseji in spletne strani.
  • V urgentnem založništvu, ki se je pojavilo v zadnjih letih, se je zgoraj omenjenima vrstama založništva pridružil pojem časa. V obdobjih kriz in prenasičenosti z informacijami postane zmožnost javne objave določenega védenja v specifičnem (pogosto nujnem) trenutku v času, ključna – poleg formatov in kakovosti vsebine postane izredno pomembna časovna komponenta dejanskega zalaganja. Nove strategije, kot so riso tisk in fotokopirni stroji, tako postajajo vse pomembnejše. Decentralizirani pristopi so bistven vidik urgentnega založništva, še posebej v primerih politične rabe.

Te prakse izvirajo iz mešanice neodvisnih medijskih praks, vizualnih umetnosti, objavljanja teorije in kritike, umetniškega raziskovanja, naredi sam in eksperimentalnih praks, ki jih izvajajo underground in tehnološki aktivisti in različni majhni založniki, ki morajo eksperimentirati in uvajati novosti, da ostanejo vidni in v ospredju.  

—–

Projekt je finančno podprla Evropska komisija. Ta zapis odraža zgolj stališča avtorja. Evropska komisija ne more odgovarjati za kakršnokoli uporabo informacij v njem.

To top