Julia Schneider, Lena Kadriye Ziyal
Moramo se pogovoriti, UI

Razstava
7.–24. julij 2020

Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru programa Akcija!

Bodo čez trideset let vse neprijetno delo za nas opravili roboti? Ali pa nas bodo pokorili, da bomo postali podredljivi sužnji? Razprave o tem, kako bo umetna inteligenca (UI) spremenila naša življenja, se gibljejo med tema skrajnostma. Ni dvoma, da bo sprememba dramatična. Mogoče je zdaj ravno pravi čas, da se začnemo vmešavati.

Pionirski stripovski esej o UI vas vabi na ilustrirano potovanje skozi razsežnosti in implikacije inovativne tehnologije. To delo, ki obravnava pomembne možnosti in tveganja, povezana z UI, je ustvarjalna spodbuda za tiste, ki se spoznajo na to temo, pa tudi vabilo za novince, da se informirajo in pridružijo razpravi.

Doktorica ekonomije Julia Schneider ceni podatke in kodo kot orodje za reševanje zapletenih ugank in obožuje strip kot medij za pripovedovanje zapletenih zgodb. Umetnica Lena Kadriye Ziyal, ki prihaja z nasprotne strani, pa rada šifrira kompleksnost z asociacijami in tako pomen določene teme razširi s svojo perspektivo.

POVEZANI DOGODEK

Prenos pogovora
Ponedeljek, 26. oktober 2020, ob 17. uri
aksioma.org/sl/streaming

Na potovanje skozi stripovski esej o eni najbolj aktualnih tematik našega časa nas je popeljala avtorica dr. Julia Schneider v pogovoru z Niko Mahnič. 

Kako narediti računalniško znanost bolj pozorno na vprašanja manjšin in revnih? Ali je za neke institucije bolje, da se ne digitalizirajo? Ali je prepoved nekaterih tehnologij nujna rešitev ali le podleganje naši tehno-paranoji? Bi bilo to na prostem trgu sploh mogoče? Bi morali obnoviti svoje pojmovanje zasebnosti? Pridružite se prenosu pogovora in prisluhnite zanimivim pogledom na umetno inteligenco in dileme, ki jih poraja njen pospešen razvoj.

V okviru Platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS

STRIPOVSKI ESEJ

► eKNJIGA (PDF)
► LISTAJ NA ISSUU

VEČ

AVTORICI

Dr. Julia Schneider je neodvisna svetovalka za umetno inteligenco in članica znanstvenega odbora združenja eksoskeletne industrije VDEI Association of the Exoskeleton Industry e.V. Doktorirala je iz ekonomije na svobodni univerzi v Berlinu (Free University of Berlin), in sicer z raziskavo o učinkih nemške reforme trga dela iz leta 2005 na obnašanje in zdravje prejemnikov socialne podpore. Potem je delala kot postdoktorska raziskovalka na področju empiričnih raziskav trga dela in inovacij in kot višja podatkovna strateginja.

Lena Kadriye Ziyal je del kolektivno upravljane agencije za vsebine in grafično oblikovanje Infotext v Berlinu. Ustvarja oblikovalske koncepte, infografike, ikone in ilustracije. Lena je študirala vizualno komunikacijo in grafično umetnost na Weißenseeju, visoki šoli za umetnost (Kunsthochschule Berlin-Weißensee), Univerzi za umetnost (UdK) v Berlinu in Univerzi Marmara v Istanbulu. Preden se je pridružila Infotextu, je delala kot svobodna grafična oblikovalka in vizualna umetnica.

iHUMAN
Film Tonje Hessen Schei

Projekcija
Ponedeljek, 6. julij 2020, ob 18. in 20. uri

Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Predprodaja 3 € / Na dan dogodka 5 €

*Jezik: angleščina s slovenskimi podanpisi

V okviru cikla filmskih projekcij Akcija!

iHUMAN (2019) je politični triler o umetni inteligenci, oblasti in družbenem nadzoru. Z edinstvenim globokim dostopom do notranjosti cvetoče industrije umetne inteligence ta film pokaže, kako najmočnejša in najdaljnosežnejša tehnologija našega časa spreminja naša življenja, družbo in prihodnost.

Dokumentarni film sledi pionirjem na čelu nevidne revolucije umetne inteligence, da bi razkril, kako se ta tehnologija razvija in implementira. S pomočjo nekaterih najbistrejših umov v industriji umetne inteligence nam iHuman pokaže, kam gremo. Kdo vnaša katere kode za našo prihodnost? Kako umetna inteligenca vpliva na to, kdo smo?

Režiserka: Tonje Hessen Schei
Producent: Jonathan Borge Lie za UpNorth Film, Norveška
Koproducenti: Made in Copenhagen, Think-Film Impact Production
Direktor fotografije: Henrik Bohn Ipsen
Animacija: Theodor Groeneboom
Dolžina: 99 min

POVEZANI DOGODEK

Prenos pogovora z režiserko v živo
Četrtek, 2. julij 2020, ob 17. uri
aksioma.org/akcija

Umetna inteligenca bo nazadnje najboljše, kar se bo kadarkoli zgodilo človeštvu, ali pa najslabša stvar doslej. Zato je to najpomembnejši pogovor našega časa.

Blogerka, kuratorka, kritičarka in ustanoviteljica we-make-money-not-art.com Regine Debatty se sreča z režiserko Tonje Hessen Schei

REŽISERKA

Tonje Hessen Schei (Norveška) je nagrajena umetnica in filmska ustvarjalka. Njeno delo se osredotoča na nove tehnologije, človekove pravice, okolje in socialno pravičnost. Predstavljeno in recenzirano je bilo v nacionalnih in mednarodnih medijih, vključno z BBC, CNN, Guardian, Monocle, Vice, Wired, Al Jazeera, Huffington Post, Democracy Now! ter predvajano ali prikazano v več kot 100 državah na vseh celinah.
Je avtorica filma Drone (2014) o tajni vojni brezpilotnih letal, ki jo vodi CIA, za katerega je dobila več mednarodnih nagrad, vključno z nagrado Amanda (norveški oskarjevski ekvivalent) za najboljši dokumentarni film 2015.

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

PostScript^UM #33

James Bridle
Od state machines do stateless machines: trajektorija

James Bridle (po oceni revije Wired eden od stotih najvplivnejših ljudi v Evropi) je umetnik in publicist, ki deluje na področjih različnih tehnologij in disciplin. Leta 2018 je kuriral razstavo in konferenco Transnacionalizmi, ki ju je producirala Aksioma v okviru projekta State Machines. V preteklih nekaj letih se je ukvarjal z raziskovanjem državljanstva v zameno za naložbo in povezanih tehnologij: posebnih ekonomskih con in prostotrgovinskih območij, prostih pristanišč in plavajočih bivališč, verig blokov in drugih domnevno emancipatornih, a neizogibno nečloveških in na premoženju zasnovanih protokolov za upravljanje identitete. Množično gibanje ljudstev in rast globaliziranih algoritmov na vseh ravneh spreminjata način, na katerega razmišljamo in razumemo nacionalno identiteto. Država, kot jo poznamo, se bliža koncu: avtor esej začne pri naraščajoči izmenjavi nacionalnih identitet, ki je na voljo zelo bogatim, in oriše trajektorijo od state machines do stateless machines.

SI | 14.8 x 21 cm | 12 strani | barvno | mehka platnica | 2019

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

PostScript^UM #32

Daphne Dragona, Dimitris Charitos
Challenging Infrastructures. Alternative Networking & the Role of Art

V zadnjih petnajstih letih, v času, ko je tehnologija v vsakdanjem življenju postajala naravna in običajna, zaradi česar so ljudje izgubili nadzor nad njo, je porajajoča se scena ljudi, ki se ukvarjajo z omrežji in prihajajo z različnih področij, dejavno sodelovala pri gradnji alternativnih omrežij komunikacije in souporabe datotek. Med pripadniki te DIY (naredi si sam) scene omrežij vse več umetnikov igra ključno vlogo pospeševalcev, posrednikov in laikov z znanjem in izkušnjami. Umetniki ponujajo orodja za razumevanje, ki so osnovana na njihovi volji razkriti netransparentne sisteme in jih narediti dostopne zato, da bi opolnomočili ljudi. Dr. Daphne Dragona, kuratorica in pisateljica, ki trenutno dela za festival transmediale, in Dimitris Charitos, izredni profesor na Oddelku za komunikologijo in medijske študije Šole za ekonomijo in politologijo Univerze v Atenah, predstavita in obravnavata določene zgledne iniciative in preučita, kako so se sčasoma razvile.

EN | 14.8 x 21 cm | 40 strani | barvno | mehka platnica | 2018

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

PostScript^UM #31

Jaya Klara Brekke
Na koncu sveta sem videla verigo blokov, se obrnila in odkorakala nazaj

Skrivnostna in kontroverzna tehnologija je med nami: veriga blokov, ki so jo izdelali samorogi s sestavljanjem nujnih gradnikov kode, kriptografije in spodbud, lahko vodi človeštvo do dobrega, utopije ali končne rešitve, konca. Če je res, da »si je lažje predstavljati konec sveta kot pa konec kapitalizma«, kakor nas opozarja priljubljena nalepka za avtomobile, nas umetnica Jaya Klara Brekke, ki trenutno piše doktorat o političnih geografijah infrastrukture verige blokov, vabi, da se vrnemo od nekod drugod iz prihodnosti in ostanemo tukaj in zdaj in se ne bojimo nedoločenosti.
Ta poklon tukaj in zdaj, napisan ob skupinski razstavi Novi svetovni red, ki sta jo kurirala Ruth Catlow & Marc Garrett / Furtherfield, nas spomni, da smo mi tisti, ki gradimo prihodnost, ki bo mogoče resda avtomatizirana in jo bo vodila umetna inteligenca, ampak je nikoli ne bomo mogli napovedati.

SI | 14.8 x 21 cm | 12 strani | barvno | mehka platnica | 2018

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com

PostScript^UM #30

Daniël de Zeeuw
Notes from the Excluded Middle

Je ideja družbe kot celote posameznikov edini način zamišljanja človeške družbenosti ali le zgodovinsko določen konstrukt? Katere druge razsežnosti vzniknejo, ko od mišljenja o individuumih preidemo k mišljenju o dividuumih in o njihovem združevanju v kondividuume? Kakšne so politične implikacije tega premika v sodobnem kapitalizmu, ki že deluje na kondividualni ravni? Nizozemski medijski teoretik Daniel de Zeeuw ta vprašanja vzame za izhodišče in raziskuje vizije, ki so bile razgrnjene na dvodnevnem dogodku Prava in neprava imena – identiteta v informacijski družbi (Ljubljana, 17.–18. oktober 2017), ki ga je navdihnila knjiga Marca Deseerisa. Na tem dogodku so preučevali status individuuma prek ideje trans- in konindividuuma (Deseriis), pa tudi dividuuma (Gerald Raunig), in politične in umetniške prakse v katerih sodelujejo (Wu Ming 1 in Natalie Bookchin).

EN | 14.8 x 21 cm | 12 strani | barvno | mehka platnica | 2018