U30+ postprodukcija

Stanovati: Hekanje krize doma

Klemen Ploštajner, Lenart J. Kučić, Forms of Ownership (Vienne Chan), DOMA.CITY (Maksym Rokmaniko, Francesco Sebregondi)

Skrb: Solidarnost je nepokorščina

Davor Mišković Pirate Care (Tomislav Medak), Cassie Thornton, Maddalena Fragnito

Podatkovna suverenost in sledenje stikom

Denis 'Jaromil' Roio, Domen Savič

Davčni paradiž: Normalizacija velike tatvine

Anuška Delić, RYBN.ORG, Demystification Committee

Onkraj solucionizma v svetu po COVID-19

Evgeny Morozov, Lenart J. Kučić (SI)

»Hej, kje si zdaj?«

Lea Culetto, Sara Bezovšek, Danilo Milovanović, Vid Merlak

Kritične finančne strategije po treh mesecih korona krize

Brett Scott, Geert Lovink

Abstrakcija narave

Anna Ridler

18. marec 2020
Aksioma Projektni prostor, Ljubljana

Od state machines do stateless machines: trajektorija

James Bridle

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com


PostScriptUM #33

James Bridle
Od state machines do stateless machines: trajektorija

James Bridle (po oceni revije Wired eden od stotih najvplivnejših ljudi v Evropi) je umetnik in publicist, ki deluje na področjih različnih tehnologij in disciplin. Leta 2018 je kuriral razstavo in konferenco Transnacionalizmi, ki ju je producirala Aksioma v okviru projekta State Machines. V preteklih nekaj letih se je ukvarjal z raziskovanjem državljanstva v zameno za naložbo in povezanih tehnologij: posebnih ekonomskih con in prostotrgovinskih območij, prostih pristanišč in plavajočih bivališč, verig blokov in drugih domnevno emancipatornih, a neizogibno nečloveških in na premoženju zasnovanih protokolov za upravljanje identitete. Množično gibanje ljudstev in rast globaliziranih algoritmov na vseh ravneh spreminjata način, na katerega razmišljamo in razumemo nacionalno identiteto. Država, kot jo poznamo, se bliža koncu: avtor esej začne pri naraščajoči izmenjavi nacionalnih identitet, ki je na voljo zelo bogatim, in oriše trajektorijo od state machines do stateless machines.

SI | 14.8 x 21 cm | 12 strani | barvno | mehka platnica | 2019


Kolofon

James Bridle
Od state machines do stateless machines: trajektorija

PostScriptUM #33
Urednik zbirke: Janez Janša

Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Zanj: Marcela Okretič

Prevod: Maja Lovrenov
Lektoriranje: Tea Kačar
Oblikovanje: Luka Umek
Prelom: Sonja Grdina

(c) Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorjev | Ljubljana 2019

Tisk in distribucija: Lulu.com | www.lulu.com

V okviru State Machines | www.statemachines.eu

Projekt je nastal ob podpori programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana.

Challenging Infrastructures

Daphne Dragona, Dimitris Charitos

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com


PostScriptUM #32

Daphne Dragona, Dimitris Charitos
Challenging Infrastructures. Alternative Networking & the Role of Art

V zadnjih petnajstih letih, v času, ko je tehnologija v vsakdanjem življenju postajala naravna in običajna, zaradi česar so ljudje izgubili nadzor nad njo, je porajajoča se scena ljudi, ki se ukvarjajo z omrežji in prihajajo z različnih področij, dejavno sodelovala pri gradnji alternativnih omrežij komunikacije in souporabe datotek. Med pripadniki te DIY (naredi si sam) scene omrežij vse več umetnikov igra ključno vlogo pospeševalcev, posrednikov in laikov z znanjem in izkušnjami. Umetniki ponujajo orodja za razumevanje, ki so osnovana na njihovi volji razkriti netransparentne sisteme in jih narediti dostopne zato, da bi opolnomočili ljudi. Dr. Daphne Dragona, kuratorica in pisateljica, ki trenutno dela za festival transmediale, in Dimitris Charitos, izredni profesor na Oddelku za komunikologijo in medijske študije Šole za ekonomijo in politologijo Univerze v Atenah, predstavita in obravnavata določene zgledne iniciative in preučita, kako so se sčasoma razvile.

EN | 14.8 x 21 cm | 40 strani | barvno | mehka platnica | 2018


Kolofon

Daphne Dragona, Dimitris Charitos
Challenging Infrastructures. Alternative Networking & the Role of Art

PostScriptUM #32
Urednik zbirke: Janez Janša

Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Zanj: Marcela Okretič

Lektoriranje: Philip Jan Nagel
Oblikovanje: Luka Umek
Prelom: Sonja Grdina

Vse fotografije z dovoljenjem avtorjev.
str. 20

Vir: https://piratebox.cc, CC BY-SA 4.0

(c) Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorjev | Ljubljana 2019

Tisk in distribucija: Lulu.com | www.lulu.com

V okviru State Machines | www.statemachines.eu

Projekt je nastal ob podpori programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana.

Na koncu sveta sem videla verigo blokov, se obrnila in odkorakala nazaj

Jaya Klara Brekke

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com


PostScriptUM #31

Jaya Klara Brekke
Na koncu sveta sem videla verigo blokov, se obrnila in odkorakala nazaj


Skrivnostna in kontroverzna tehnologija je med nami: veriga blokov, ki so jo izdelali samorogi s sestavljanjem nujnih gradnikov kode, kriptografije in spodbud, lahko vodi človeštvo do dobrega, utopije ali končne rešitve, konca. Če je res, da »si je lažje predstavljati konec sveta kot pa konec kapitalizma«, kakor nas opozarja priljubljena nalepka za avtomobile, nas umetnica Jaya Klara Brekke, ki trenutno piše doktorat o političnih geografijah infrastrukture verige blokov, vabi, da se vrnemo od nekod drugod iz prihodnosti in ostanemo tukaj in zdaj in se ne bojimo nedoločenosti.
Ta poklon tukaj in zdaj, napisan ob skupinski razstavi Novi svetovni red, ki sta jo kurirala Ruth Catlow & Marc Garrett / Furtherfield, nas spomni, da smo mi tisti, ki gradimo prihodnost, ki bo mogoče resda avtomatizirana in jo bo vodila umetna inteligenca, ampak je nikoli ne bomo mogli napovedati.

SI | 14.8 x 21 cm | 12 strani | barvno | mehka platnica | 2018


Kolofon

Jaya Klara Brekke
Na koncu sveta sem videla verigo blokov, se obrnila in odkorakala nazaj

PostScriptUM #31
Urednik zbirke: Janez Janša

Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Zanj: Marcela Okretič

Prevod: Maja Lovrenov
Lektoriranje: Tea Kačar
Oblikovanje: Luka Umek
Prelom: Sonja Grdina

(c) Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorjev | Ljubljana 2018

Tisk in distribucija: Lulu.com | www.lulu.com

V okviru State Machines | www.statemachines.eu

Projekt je nastal ob podpori programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana.

Notes from the Excluded Middle

Daniël de Zeeuw

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com


PostScriptUM #30

Daniël de Zeeuw
Notes from the Excluded Middle

Je ideja družbe kot celote posameznikov edini način zamišljanja človeške družbenosti ali le zgodovinsko določen konstrukt? Katere druge razsežnosti vzniknejo, ko od mišljenja o individuumih preidemo k mišljenju o dividuumih in o njihovem združevanju v kondividuume? Kakšne so politične implikacije tega premika v sodobnem kapitalizmu, ki že deluje na kondividualni ravni? Nizozemski medijski teoretik Daniel de Zeeuw ta vprašanja vzame za izhodišče in raziskuje vizije, ki so bile razgrnjene na dvodnevnem dogodku Prava in neprava imena – identiteta v informacijski družbi (Ljubljana, 17.–18. oktober 2017), ki ga je navdihnila knjiga Marca Deseerisa. Na tem dogodku so preučevali status individuuma prek ideje trans- in konindividuuma (Deseriis), pa tudi dividuuma (Gerald Raunig), in politične in umetniške prakse v katerih sodelujejo (Wu Ming 1 in Natalie Bookchin).

EN | 14.8 x 21 cm | 12 strani | barvno | mehka platnica | 2018


Kolofon

Daniël de Zeeuw
Notes from the Excluded Middle

PostScriptUM #30
Urednik zbirke: Janez Janša

Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Zanj: Marcela Okretič

Lektoriranje: Philip Jan Nagel
Oblikovanje: Luka Umek
Prelom: Sonja Grdina

Naslovnica: Žiga Artnak

(c) Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorjev | Ljubljana 2018

Tisk in distribucija: Lulu.com | www.lulu.com

V okviru State Machines | www.statemachines.eu

Projekt je nastal ob podpori programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstva za kulturo RS, Mestne občine Ljubljana in Italijanskega inštituta za kulturo v Ljubljani.

Zahteva za vrnitev sebstva, ki si ga lastijo korporacije

Marc Garrett

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com


PostScriptUM #29

Marc Garrett
Zahteva za vrnitev sebstva, ki si ga lastijo korporacije


Ameriška umetnica Jennifer Lyn Morone se je leta 2014 registrirala kot korporacija in ustanovila Jennifer Lyn Morone™ Inc. Kot ustanoviteljica, generalna direktorica, lastnica, delničarka in produkt lastnega podjetja Moronova v lastno korist prodaja podatke o sebi, jih daje v zakup, najem ter uporablja za naložbe. Komercializirala je lastne hormone in diamante, izdelane iz svojih las, ki jih oglašuje v satiričnih videih.
V netoptikonu, to je panoptikonu, v katerem bivamo z uporabo platform, kot sta Facebook in Google, so naši podatki posrkani, da ustvarjajo dobiček v skrajni obliki kapitalizma. Umetnik in kustos Marc Garrett pravi, da projekt Jennifer Lyn Morone obrača razmerja moči – osvetljuje lovce, da bi preučil njihovo vedenje in pojasnil pogoje lova na podatke. Distopično dejanje pristnega preživetja je podobno tistemu, kar so počeli pankerji. V roke so vzeli glasbene inštrumente, da bi ustvarili novo dobo družbenih sprememb, v kateri so outsiderji dobili glas za svobodo izražanja.

SI | 14.8 x 21 cm | 16 strani | barvni tisk | mehka platnica | 2017


Kolofon

Marc Garrett
Zahteva za vrnitev sebstva, ki si ga lastijo korporacije

PostScriptUM #29
Urednik zbirke: Janez Janša

Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Zanj: Marcela Okretič

Prevod: Polona Petek
Lektoriranje: Tea Kačar
Oblikovanje: Luka Umek
Prelom: Sonja Grdina

Vse slike z dovoljenjem umetnice.

(c) Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorjev | Ljubljana 2017

Tisk in distribucija: Lulu.com | www.lulu.com

V okviru State Machines | www.statemachines.eu

Projekt je nastal ob podpori programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana.

Skrito vsem na očeh. Amy Suo Wu: Kolektiv Kandinski

Florian Cramer

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com


PostScriptUM #28

Florian Cramer
Skrito vsem na očeh. Amy Suo Wu: Kolektiv Kandinsk


Vojničev rokopis iz 15. stoletja, abstraktna slika Vasilija Kandinskega s skrivnim sporočilom, militantni džihadisti, ki pornografske podobe uporabljajo za skrivno sporazumevanje, najnovejši pojav zlonamerne programske opreme, ki v slike na okuženih računalnikih vgradi viruse (in morda tudi to besedilo), so primeri uporabe steganografije, ki jo v svoja dela vključuje tudi Amy Suo Wu. S pomočjo Cardanovega rešeta, zamenjalnih šifer in prikritega besedila v besedilu v kombinaciji z nevidnim črnilom postanejo dela Wujeve več kot le všečni primerki vizualne umetnosti in kaligrafskega oblikovanja. Kot kombinacija razstavljenih del, priročnikov za uporabo in delavnic so njena dela tudi primerki praktičnega raziskovanja medijev in aktivizma. Razstava tako postane laboratorij za raziskovanje ustvarjalnega potenciala nevidnega črnila in drugih steganografskih tehnik ter je začetek prakse, ki bo nekoč lahko zapustila prostor, v katerem je za zdaj le na ogled.

SI | 14.8 x 21 cm | 12 strani | barvni tisk | mehka platnica | 2016


Kolofon

Florian Cramer
Skrito vsem na očeh. Amy Suo Wu: Kolektiv Kandinski

PostScriptUM #28
Urednik zbirke: Janez Janša

Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Zanj: Marcela Okretič

Prevod: Polona Petek
Lektoriranje: Nataša Požun
Oblikovanje: Luka Umek
Prelom: Sonja Grdina

Strani 4–5, 8–9
Vojničev rokopis, izbrane strani

Vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/Voynich_manuscript

Stran 13
Amy Suo Wu: Šifra Kandinski (The Kandinsky Code)

(c) Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorjev | Ljubljana 2017

Tisk in distribucija: Lulu.com | www.lulu.com

Projekt je nastal ob podpori Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana.

Manifold Triptych

Lev Kreft

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com


PostScriptUM #27

Lev Kreft
Manifold Triptych


Slovenski filozof, sociolog in politik Lev Kreft novo delo Janeza Janše, Janeza Janše in Janeza Janše Vse o tebi pripisuje tradiciji readymada in avtoportreta. Vendar zelo svojevrstnih: običajni predmeti, spremenjeni v umetniško delo, so osebne izkaznice in personalizirane bančne kartice, avtoportret pa je sama osebna izkaznica, pa tudi vsi podatki o računu in denarnih nakazilih, ki jih ima določena bančna kartica. Kako daleč lahko lastnik kartice naredi svojo osebno kreditno kartico? Tako kot mora državljan pri spremembi imena upoštevati nekatere omejitve, mora tudi bančna stranka pri „personalizaciji“ svoje kartice upoštevati smernice banke.

EN | 14.8 x 21 cm | 16 strani | barvni tisk | mehka platnica | 2016


Kolofon

Lev Kreft
Manifold Triptych

PostScriptUM #27
Urednik zbirke: Janez Janša

Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umentosti, Ljubljana
Zanj: Marcela Okretič

Oblikovanje: Luka Umek
Prelom: Sonja Grdina
Lektoriranje: Philip Jan Nagel

Naslovnica in strani 4, 5, 6, 7, 17
Foto: Andrej Peunik

Strani 8, 9
Foto: Janez Janša

Strani 12, 13
Foto: Katra Petriček

(c) Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorjev | Ljubljana 2016

Tisk in distribucija: Lulu.com

Projekt je nastal v partnerstvu z zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljane in ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana.

Ženska z volkom

Mojca Kumerdej

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com


PostScriptUM #26

Mojca Kumerdej
Ženska z volkom

Ta zgodba slovenske pisateljice in filozofinje Mojce Kumerdej govori o Moo, ženski, ki živi v prazgodovinskem obdobju, ko minevanje časa zaznamujejo »velike lune«, ko so živali tako svete kot lovljene, tako sovražnice kot zaveznice, in ko so edina zdravila zelišča, ki jih ima šaman.
Moo, ki zna poslušati glas narave, je bila izbrana za novo šamanko svojega klana v svetu ob rojstvu civilizacije, v kateri je incest obsojen, vednost pa se prenaša z ustnim izročilom iz generacije v generacijo. Z drugimi besedami, Moo živi na začetku geološke dobe, znane pod imenom antropocen, zanj pa so značilne spremembe, ki so jih na zemljo vtisnili ljudje. Zgodbo Mojce Kumerdej tako lahko beremo kot nekakšno predzgodbo umetniškega raziskovanja Maje Smrekar, katere projekti napovedujejo apokaliptične scenarije, ki jih proizvaja vpliv človeštva na naravo.

EN | 14.8 x 21 cm | 12 strani | barvni tisk | mehka platnica | 2016


Kolofon

Mojca Kumerdej
Ženska z volkom

PostScriptUM #26
Urednik zbirke: Janez Janša

Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Zanj: Marcela Okretič

Lektoriranje: Nataša Simončič
Oblikovanje: Luka Umek
Prelom: Sonja Grdina

(c) Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorjev | Ljubljana 2016

Tisk in distribucija: Lulu.com

Projekt je nastal ob podpori Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana.

Zraven sem za »lulz«

Domenico Quaranta

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com


PostScriptUM #25

Domenico Quaranta
Zraven sem za »lulz«


»Internet je dolgo časa predstavljal nekaj, kar še vedno nostalgično podpiram,« je rekel Constant Dullaart v intervjuju. Nizozemski umetnik, predavatelj in kurator je odrastel v dobi interneta, »zasnovanega za vsesplošno rabo«. V prvih letih interneta se je izkazalo, da je to prostor toplih, pristnih odnosov, prostor, kjer so ljudje iskali prijatelje, ne sledilce, in kjer so sodelovali v razpravah vsak z vsakim, ne pa v nabiranju vedno večjih številk. Zdaj delamo v korporativnih dvoriščih in še posebej v okoljih družbenih omrežij zlahka in skoraj nehote zapademo v to, da nam je bolj mar za številke kot za ljudi in da komodificiramo sebe, svoje prijatelje in vsebine, ki jih proizvajamo. »Dullaartovi projekte,« pravi umetnostni kritik Domenico Quaranta v tem eseju, »lahko razumemo le kot dejanja znotraj sistema, ki se odzivajo na nekaj in čakajo na odziv ter kažejo, da bi lahko obrnili ta trend, če bi ga zares hoteli.«

SI | 14.8 x 21 cm | 12 strani | barvni tisk | mehka platnica | 2016


Kolofon

Domenico Quaranta
Zraven sem za »lulz«

PostScriptUM #25
Urednik zbirke: Janez Janša

Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Zanj: Marcela Okretič

Prevod: Polona Petek
Lektoriranje: Nataša Simončič
Oblikovanje: Luka Umek
Prelom: Sonja Grdina

(c) Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorjev | Ljubljana 2016

Tisk in distribucija: Lulu.com

V okviru Masters & Servers

Ob podpori programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Usrana tehnologija za usrani svet

Tomislav Medak

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com


PostScriptUM #24

Tomislav Medak
Usrana tehnologija za usrani svet

Filozof Tomislav Medak jemlje dela in raziskave Saša Sedlačka kot izhodišče za razmislek, kako oblike družbenega gospostva strukturirajo sedanji tehnološki razvoj in kako sedanja tehnološka konfiguracija omogoča reprodukcijo teh oblik družbenega gospostva.
Sedlačkova dela razkrivajo tehnološki napredek kot vir odpadkov. Uporabljajo tudi metode spreminjanja namembnosti tehnologij, ki nastajajo v senci kapitalistične tehnoznanosti – zastarela strojna oprema, brezplačna programska oprema, alternativno tehnološko oblikovanje in domače tehnike. Marginalni status takšnih alternativnih tehnologij priča, da tehnologije same po sebi ne morejo odpraviti izkoriščanja delavcev in pustošenja planetarnih ekosistemov. Postkapitalistična tranzicija bo potrebovala val politične mobilizacije, toda družbena gibanja morajo doumeti, da bi morala biti rekonfiguracija tehnologije del njihove strategije.

SI | 14.8 x 21 cm | 12 strani | barvni tisk | mehka platnica | 2016


Kolofon

Tomislav Medak
Usrana tehnologija za usrani svet

PostScriptUM #24
Urednik zbirke: Janez Janša

Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Zanj: Marcela Okretič

Prevod: Polona Petek
Lektoriranje: Nataša Simončič
Oblikovanje: Luka Umek
Prelom: Sonja Grdina

(c) Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorjev | Ljubljana 2016

Tekst je objavljen pod licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0. Besedilo
licence je na voljo na naslovu https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/.

Tisk in distribucija: Lulu.com

V okviru Masters & Servers

Ob podpori programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Naključni nakupovalec po darknetu

Jon Lackman

Ta članek je na voljo samo na Lulu.com


Umetnostni zgodovinar in pisec Jon Lackman pripoveduje zgodbo Naključnega nakupovalca po darknetu (Random Darknet Shopper/RDS), avtomatiziranega programa, ki sta ga ustvarila švicarska umetnika Carmen Weisskopf in Domagoj Smoljo, znana kot !Mediengruppe Bitnik. RDS lahko deluje skoraj povsem samostojno; na spletnem črnem trgu na slepo izbere izdelek, cenejši od 100 dolarjev, ga plača s svojim bitcoin računom in naroči dostavo v galerijo ali muzej, kjer se trenutno nahaja. Zgodba se je začela septembra 2014 v galeriji v mestu St. Gallen v Švici, ko je RDS prvič kupil »gasilski set glavnih ključev«. Odtlej je kupil že številne nezakonite izdelke, kot so ponarejena oblačila blagovnih znamk, droge, optični zajemi potnih listin in številke kreditnih kartic. Njegovi nakupi so bili razstavljeni v galeriji, in ko je policija zasegla ekstazi, se je razkrilo nekaj paradoksov. Ali je prepovedano, da bot na slepo kupuje nezakonite izdelke? In kaj se zgodi, ko prodajalec ve, kaj (ali kdo) je RDS?


Kolofon

Jon Lackman: Naključni nakupovalec po darknetu
PostScriptUM #23
Urednik zbirke: Janez Janša
Jezik: slovenščina
Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Za založnika: Marcela Okretič
Prevod: Polona Petek
Lektoriranje: Mateja Blažič
Oblikovanje: Luka Umek
Prelom: Sonja Grdina
Naslovnica in strani 5, 7, 8, 10, 11, 12, 20, 21, 24
Z dovoljenjem: !Mediengruppe Bitnik
Strani 14–15
Foto: Florian Bachmann, Kunst Halle St. Gallen, 2015
Strani 4, 16–17
Z dovoljenjem: Gunnar Meier, Kunst Halle St. Gallen, 2014
Stran 23
Z dovoljenjem: Horatio Junior London, 2016
(c) Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorjev | Ljubljana 2016
Tisk in distribucija: Lulu.com
V okviru Masters & Servers
Ob podpori programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstva za kulturo RS, Mestne občine Ljubljana in Swiss Arts Council Pro Helvetia.
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

To top