Beti Frim
Morali bi narediti upokojenske domove za dekleta v dvajsetih
Kuratorka
Maja Burja
Razstava
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
25. november 2026–8. januar 2027
Otvoritev: sreda, 25. november, ob 18.00
V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+
Pogled skozi lino naleti na hladno prepreko sanjavih predstav. Horizont se odpira kot brezno prenasičenih tokov prihodnosti, ki zastarajo, še preden nas dosežejo. V brezkončnem drsenju skozi digitalni šum je najbližje izkustvu izpolnitve algoritemsko priporočilo pesmi, ki si jo mrmraš že od otroštva, a je še nikoli nisi slišala v izvirniku. Znotraj generirane kontekstualne gmote razbiraš anekdote o optimizmu zgodnjega medmrežja in zbiraš podobe srednjeveških bestiarijev in viktorijanskih interjerjev v nizki ločljivosti. V tem imaginariju se preteklost pojavlja kot zbirka nedokončanih potencialnosti in sledi izgubljenega umišljanja.
V »letu analognega«1 so podivjani pretok objav, ekstrakcija pozornosti in vprašljiva verodostojnost podatkov in podob spodbudili vnovično zanimanje za fizične medije, rokodelstvo in doživetja zunaj omrežij. Nostalgija po predindustrijski svobodi in zapravljeni digitalni prihodnosti pa je bila hkrati kooptirana v nove potrošniške kategorije in kurirane estetike, ki počitek predstavljajo kot individualno izbiro, dostopno vsem. A ravno čas, skupaj z ritmi njegovega preživljanja, je kot ključna surovina ekonomije pozornosti koloniziran, razdrobljen in optimiziran za nadaljnjo ekstrakcijo.
»Upokojenski dom za dekleta v dvajsetih« je prostor prostovoljnega umika, v katerem počitek postane stanje, ki je legitimno samo po sebi, čas pa se razpre nepredvidljivemu zadrževanju in brezciljnemu trajanju. Razvit je bil z mislijo na »dekle na spletu«2, način subjektivacije, ki nastaja v prepletu kulturnih in računalniških sil platformnega kapitalizma ter ga zaznamujejo zahteve po nenehni vidnosti in odprtosti za projekcije drugih. Dom ne predstavlja želje po vrnitvi k naravi ali avtentičnosti zunaj tehnologije, temveč poskus vzpostavitve drugačnih protokolov življenja in sobivanja v skupnem prostoru, v katerem »dekleta« kot produkti digitalne kulture obenem nastopajo tudi kot njene potencialne saboterke.
Eklektična zasnova doma privzema in prosto rekombinira gotske, ornamentalne, pikselirane in folklorne motive v zbledelo notranjost, ki učinkuje hkrati pomirjujoče in grozeče. Pohištvo in okrasje delujejo kot nezveste reprodukcije zgodovinskih oblik, ki so zaznamovale prostore umika kot območja pripadnosti ali izključenosti znotraj družbenega reda – kot remiks pretekle materialnosti, priklican s silhuetnimi podobami, oropanimi teksture in globine. Za stenami doma se odvijajo zaupna skupnostna srečanja, radijski valovi prinašajo pripovedi in razmišljanja o zgodovinah in alternativnih usodah »deklet«, časopis pa prenaša izročila o strategijah shajanja in upora znotraj spletnih kultur.
Dom za upokojitev je zatočišče, skupnost, fantazija, potencialna past in področje eksperimenta. Umik »deklet« ni pobeg v prijetno, harmonično ali zdravilno okolje brez trenj. Možnost ubežanja povratnim zankam sodobne kulturne produkcije ni zagotovljena, temveč jo je treba vedno znova vzpostavljati in preizkušati. Dom kot prostor odmika ostaja odprt za izgubo orientacije, razpad identitete in nepredvidljiva srečanja; znotraj sistema poskuša vztrajati kot njemu samemu nerazvidna druga stran, ki se izmika indeksaciji.
1 Glej: Véliz, C. »Expert Comment: Why cherish the analogue in a digital age?«. University of Oxford, 5. 1. 2026. Dostop 4. 11. 2026. https://www.ox.ac.uk/news/2026-01-05-expert-comment-why-cherish-analogue-digital-age; Maskell, E. »Is 2026 the year of analogue?«. Dazed, 23. 1. 2026. Dostop 4. 11. 2026. https://www.dazeddigital.com/life-culture/article/69449/1/is-2026-the-year-of-analogue-tiktok-trend-social-media-offline; Bakhtiari, K. »Why Offline Is The New Luxury«. Forbes, 29. 3. 2026. Dostop 3. 11. 2026. https://www.forbes.com/sites/kianbakhtiari/2026/03/29/why-offline-is-the-new-luxury/
2 Po Alex Quicho je »dekle« razumljeno kot »operativna entiteta in tehnologija subjektivacije« znotraj tehnoloških sistemov. S prisvajanjem njihovih kodov in strateškim delovanjem znotraj njihovih mehanizmov lahko razvija nepredvidljive taktike preživetja, izmikanja in destabilizacije. Glej: Quicho, A. »Girl Intelligence«. Dostop 3. 11. 2026. https://girl-intel.cargo.site/
Delavnice
Olja Simčič Jerele and Lucija Klauž
Utrujene smo, ampak še vedno generiramo diskurz
Petek, 27. november 2026, 16.00–18.00
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
Udeležba je brezplačna, obvezna prijava v razstavnem prostoru.
Priporočeno ob kognitivni izčrpanosti in akutnem TikTok intelektualizmu.
Utrujene smo, ampak še naprej premlevamo in drobimo teoretične tekste ter jih sestavljamo v poante, ki jih je mogoče podati v tridesetih sekundah. Tudi ko ne razmišljamo več o ničemer, hranimo algoritem z mislijo. Se sistemu postavljamo po robu s poglobljenimi razmišljanji ali se priklapljamo na prevladujoči diskurz, ustvarjamo iluzijo razumevanja, atmosfero družbene kritičnosti in produciramo engagement?
Na delavnici se bomo postavile v vlogo ustvarjalke vsebin, ki v obliki short-form videov razlaga filozofske koncepte, tako da jih aplicira na fenomene popularne kulture ali spletne pojave, vendar se bomo tega lotile analogno. Iz natisnjenih člankov bomo izrezovale povedi ali besedne zveze in jih sestavljale v udarne, relatable in engaging poante. Na voljo bodo izhodišča oziroma prompts, ki jih bomo poskusile pojasniti s kolažiranjem različnih akademskih besedil, lahko pa si boste izmislile tudi svoje. Kolaži ne bodo nikjer objavljeni, ostali bodo na oglasni deski skupnega prostora doma.
Olja Simčič Jerele in Lucija Klauž sta ustanoviteljici Tudi bralnega krožka, prostora za skupinsko branje in kritično diskusijo o teoriji na dostopen in sproščen način. Krožek je namenjen vsem, ki jih zanima sodobna umetnost, a se teoretskih besedil težko lotijo sami.
Iva Suhadolnik Gregorin
Raztezanje časa
Torek, 1. december 2026, 16.00–18.00
Aksioma | Project Space, Ljubljana
Udeležba je brezplačna, obvezna prijava v razstavnem prostoru.
Priporočeno ob kroničnem pomanjkanju sanj.
Pridi utrujena, napol budna, z odtisom obveznosti še vedno na ramenih. Tukaj se lahko uležeš. Ne z namenom pobega, ampak v opomin: počitek ni le premor, temveč glavni cilj. Razkošje, ki je vedno na voljo, če si to dovolimo. Tukaj se nikamor ne mudi; časa ne zmanjkuje, temveč je v izobilju.
V tej oazi revolucija ni mobilizirana, temveč je horizontalna in raztegnjena. Če si pozorna, lahko čutiš, kako se sekunde upočasnijo v kapljo, gosto kot sirup, in jo gledaš, kako se razširi v prostrano jezero. Zadremaj, če to potrebuješ. Sanjaj, če želiš. Ostani budna in glej, kako se zmehča strop. Največ, kar lahko storiš zase, za ta planet in za vse, kar je na njem, je, da sanjaš.
Iva Suhadolnik Gregorin je konceptualna in vizualna umetnica, ki deluje na področju performansa, fotografije in teksta. V svoji praksi raziskuje tematike dela, identitete in razmerij moči, obenem pa stremi k magiji ter metafiziki. Svojo čustveno in osebno krajino združuje s politično, njena umetniška praksa pa služi kot priložnost za ustvarjanje začasnih prostorov, ki vabijo k emancipaciji, in (ali) kot katalizator za razgradnjo delovne etike. Leta 2023 je diplomirala na AVA v Ljubljani, samostojno je razstavljala v Galeriji Fotografija, GT22, DobriVagi in FBunkerju, performanse pa je izvajala v Ljubljani, Londonu, Erevanu, Budimpešti in Massarosi.
Kara Marušič
I’m geriatric, I love a trinket, I love a craft
Sreda, 6. januar 2027, 16.00–18.00
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
Udeležba je brezplačna, obvezna prijava v razstavnem prostoru.
Priporočeno za ohranjanje spomina na skupnostne prakse, ki so jih izpodrinili hobiji kot side hustle.
Na delavnici bomo izdelale majhne blazinice, polnjene s sivko in rižem, s katerimi si lahko obtežimo prsni koš ali pokrijemo oči. Uporabile bomo osnovne tehnike šivanja in se za kratek čas odklopile in posvetile ročnemu delu. Šivanje v krogu je spomin na skupnostno vednost, iz katere je spletena tudi tehnologija: pomnilnik prvih računalnikov so ženske ročno tkale, žico za žico, a zgodovina to rada zamolči. Danes, ko nas platforme vpletajo v algoritemske zanke, v katerih je vsak hobi potencialni content in vsak izdelek potencialni produkt, je šivanje preproste blazinice, ki je ne bomo prodale, tiha subverzivna praksa.
Kara Marušič je umetnica, kritičarka in kuratorka, ki v svoji praksi raziskuje pogoje umetniškega dela od doma. Diplomirala je iz likovne umetnosti na Academie Minerva v Groningenu (NL), trenutno pa zaključuje podiplomski študij na AVA v Ljubljani. Samostojno je razstavljala v galeriji DobraVaga (2025) in v Steklenem atriju ljubljanske Mestne hiše (2026).
Aljaž Zupančič in Miona Topalović
Uspavanka brez prisluškovanja
Četrtek, 7. januar 2027, 16.00–18.00
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
Udeležba je brezplačna, obvezna prijava v razstavnem prostoru.
Priporočeno ob živčnem sistemu, ki mu prisluškuje feed, in ob motenem ritmu spanja.
ASMR je žanr, s katerim nas platforme uspavajo, da bi med spanjem ostale na njih. Tu ga vrnemo med telesa. Delavnica je dejanska zvočna kopel, uspavanka v obliki obreda, ki nas bo potopila v sinusne valove v uglasitvi Colundi in prepustila šepetu in drobnim zvokom. Zazvenele bodo tudi glasbene vilice Angel Tuners. I don’t have any disorders, these are symptoms of being an angel. Obred ne obljublja optimizacije. Ponuja tišino, dolgčas in prostor za sanjarjenje.
Aljaž Zupančič in Miona Topalović sta akademsko izobražena glasbenika. Aljaž je zaključil študij muzikologije v Ljubljani, Miona pa študij violine v Mannheimu. Po selitvi v Kočevje se posvečata raziskovanju zvoka, globokega poslušanja in njegovih potencialov za sproščanje ter dobro počutje. Svoje zvočne kopeli izvajata pod imenom Prva pesem.
Matej Mali
Create Mode Confessional
Petek, 8. januar 2027, 16.00–18.00
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
Udeležba je brezplačna, obvezna prijava v razstavnem prostoru.
Priporočeno ob potrebi po zaupnem prostoru, ki ga algoritem ne vidi.
Create Mode Confessional je delavnica, v sklopu katere si bomo, izhajajoč iz neprimernosti posredniških platform, zamislili, kako drugače vzpostaviti prostor za deljenje skrbi. Po esejski analizi Instagramove funkcije Create Mode, predstavitvi primerov rabe in intervjuju z uporabnico specialistko bomo v krogu oblikovali zaprt, zaupen prostor. V slogu izpovedi Create Mode bomo na pripravljene obrazce anonimno zapisali, kaj nas mori (ena misel, en obrazec), in izpolnjene odvrgli v pleksi škatlo na sredini kroga. Po premoru bomo misli skupaj prebrali in skrbem pripadajoče obrazce enega za drugim uničili s spustom čez uničevalec dokumentov. S tem in z vzpostavljeno zasebnostjo (pravilo kroga je, da izrečene skrbi ostanejo med člani delavnice in, kar je najpomembnejše, se jih ne deli po platformah) se bomo ognili ekstrakciji dnevniških zaupkov posredniških platform in razmišljali o vzpostavitvi prostora za njihovo bivanje onkraj teh.
Matej Mali je socialni in kulturni antropolog, ki deluje na področju večnačinske antropologije. Zanima ga presečišče med umetnostjo in znanostjo, predvsem v kontekstu preizpraševanja raziskovalnih metod, drugačnih oblik znanstvenega pisanja in spletnega obnašanja. Je član skupine za multimodalno in eksperimentalno antropologijo Skorja in urednik rubrike Večnačinska antropologija v reviji Svetovi / Worlds. S projektom Najbolj spočita oseba na svetu je samostojno razstavljal v Galeriji DobraVaga.
AVTORICA
Beti Frim oz. Pixel Bambi (2001) je multidisciplinarna umetnica, ki deluje na področju instalacije, avdiovizualnih medijev in spletnih del, vzporedno pa se ukvarja tudi z glasbo. V svoji praksi raziskuje dekliškost kot strukturno pozicijo, želje in izčrpanosti v pogojih platformnega kapitalizma ter sobivanje z nečloveškimi entitetami. Spletne vernakularje obravnava kot sodobno obliko ljudske kulture in iz njih razvija spekulativna okolja, institucije in rituale, ki pogosto nastajajo kolektivno.
Zaključuje magistrski študij Video, animacija in novi mediji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (ALUO), hkrati pa je vpisana v certifikatni program Information Architecture & Intelligence Design na The New Centre for Research & Practice. Svoja dela je predstavila na 35. grafičnem bienalu Ljubljana, na BIO28, v galeriji osmo/za, v Mali galeriji BS in na razstavi Alteregoisms (APEX & everyoneisagirl) v Londonu, na spletu pa na razstavah Kunstsurfer in The Wrong Biennale. Na festivalu MFRU31 je prejela nagrado IFCA, sodelovala pa je tudi na platformi Shape+. Razstava izhaja iz njenega eseja Retirement home for 20-something year old girls, objavljenega v reviji Problemi.
KURATORKA
Maja Burja je kuratorka in producentka na področju novomedijske umetnosti. Njeno delo zaznamujejo kritično ukvarjanje z nastajajočo in zastarelo tehnologijo ter zanimanje za kibernetiko, metafikcijo in pojavno igranje. Doslej je kurirala in producirala več umetniških razstav in projektov, umetniških rezidenc, predavanj, delavnic, srečanj in festivalov. Od leta 2018 redno sodeluje z Društvom Ljudmila, od leta 2022 pa tudi z Zavodom Aksioma.
KOLOFON
Avtorica: Beti Frim
Kuratorka in avtorica besedila: Maja Burja
Avtorice_ji teoretskih (zvočnih) prispevkov: Morgane Billuart, Sophie Publig, Marta Ceccarelli, Bogna Konior, Maya B. Kronic & Amy Ireland, Alex Quicho, Lea Sande, Yancey Strickler, everyoneisagirl (Ester Freider)
Avtorice_ji dogodkov v okviru skupnostnega programa: Aljaž Zupančič in Miona Topalović, Iva Suhadolnik Gregorin, Olja Simčič Jerele in Lucija Klauž, Matej Mali, Kara Marušič
Zahvala: Matej Stupica, Jela Krečič Žižek, Nina Belak, Zala Jager, Vid Topolovec, VU3 studio UMPRUM, mojster kovine na UMPRUM, PlechExpress, prijatelji in družina, vsi sodelujoči na delavnicah in radiu
Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2026
V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana
Zahvala: Društvo Ljudmila, Center Rog