V 21. stoletju je umetnost postala čudna zadeva, celo bolj čudna, kot je bila v 20. stoletju. Prihod interneta, razširjenost novih tehnologij in vzpon družbenih omrežij so spremenili naš vizualni univerzum z animiranimi gifi, retuširanji v Photoshopu in s praksami prilaščanja vseh vrst in stopenj. Troli, youtuberji in instagramerji nam zapuščajo skupek praks in estetik, ki spominjajo na zapovedi zgodovinskih avantgard, veselo popačenih na čudaški, divji in razvraten način. In torej, kako je umetnosti, ki jo še vedno najdemo v muzejih in galerijah, uspelo odgovoriti na takšne grožnje? In zlasti: kaj, če v prihodnosti učbeniki za umetnostno zgodovino ne bodo prikazovali del kakšnega genialnega umetnika iz 19. stoletja, ampak anonimne meme uporabnikov, ki se skrivajo za neverjetnimi psevdonimi? Valentina Tanni v tej knjigi – prvi, ki poskuša celovito kartografirati odnos med vizualnimi umetnostmi in digitalnimi kulturami od začetka tretjega tisočletja – znova prehodi pot, ki nas je pripeljala »od Marcela Duchampa do TikToka«, in v glavnih potezah prikaže obrise enega najbolj privlačnih in na trenutke pretresljivih tokov sodobnega časa.