Sreda, 13. maj 2015
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Predstavitev knjige
Sreda, 22. april 2015
Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana

Sreda, 11. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Trenutnega pomena odprtosti in retorike decentralizacije, svobode in izmenjave v družbenih medijih ni mogoče v celoti razumeti, ne da bi raziskali predhodne prakse mreženja v umetniških underground kontekstih v preteklih desetletjih. Na tem srečanju bomo analizirali korenine družbenega mreženja na osnovi tako analogne kakor tudi digitalno omrežene umetnosti in jih povezali s post-digitalno kritično refleksijo. Družbeno mreženje razumemo kot prakso ustvarjanja skupnosti, usmerjeno k zamišljanju skupnih prostorov za intervencijo – in prepoznavanje identitet –, v katerih so simboli, miti in memi skupni vsem. Ta razprava opisuje genezo oziroma nastanek vrste samoniklih umetniških omrežij v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, tako v Evropi kakor tudi v Združenih državah 3 Amerike, in zastavlja vprašanja o sodobni praksi mreženja. Rdeča nit povezuje omrežje poštne umetnosti (mail art), neoizma, Luthra Blissetta in pred nedavnim, v post-digitalni dobi, tudi entiteto Anonymous. Takšne prakse povzročanja motenj so »družbena omrežja malo drugače«, ki prav s tem ustvarjajo prakse, strategije mreženja in »radikalne igre«, ki se širijo kot virus, in to tako na spletu kakor tudi izven njega.

Četrtek, 12. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

V zadnjem srečanju bo koncept »motenj« izločen iz poslovnega konteksta in umeščen v sfero nadzornih sistemov in geopolitičnih oblik nadzora. Kako lahko
strategijo povzročanja motenj apliciramo danes, v kontekstu čedalje bolj agresivnih korporacij in nadzora vladnih agencij, in v senci grožnje, da je naša sleherna kretnja nekje zabeležena? Po navdihu žvižgačev – ki širši publiki razkrivajo primere družbene nepravičnosti in prekrškov korporacij in vlad – je povzročanje motenj postalo strategija za začetek »boja« proti sistemom, ki se jim hočemo upreti od znotraj, kar odraža tudi zavestne oblike »opozicije«, ki izvira iz notranjosti mašinerije. Annie Machon, nekdanja tajna agentka britanske službe MI5, ki se je odrekla službi, da je lahko prispevala k razkritju zločinov in nekompetentnosti britanskih vohunskih agencij, razpravlja o možnostih opolnomočenja ljudi, da bi lahko v družbi, kulturi in medijskem okolju delovali zavestno in da bi postali protagonisti lastnega življenja.

Četrtek, 12. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

V zadnjem srečanju bo koncept »motenj« izločen iz poslovnega konteksta in umeščen v sfero nadzornih sistemov in geopolitičnih oblik nadzora. Kako lahko
strategijo povzročanja motenj apliciramo danes, v kontekstu čedalje bolj agresivnih korporacij in nadzora vladnih agencij, in v senci grožnje, da je naša sleherna kretnja nekje zabeležena? Po navdihu žvižgačev – ki širši publiki razkrivajo primere družbene nepravičnosti in prekrškov korporacij in vlad – je povzročanje motenj postalo strategija za začetek »boja« proti sistemom, ki se jim hočemo upreti od znotraj, kar odraža tudi zavestne oblike »opozicije«, ki izvira iz notranjosti mašinerije. Annie Machon, nekdanja tajna agentka britanske službe MI5, ki se je odrekla službi, da je lahko prispevala k razkritju zločinov in nekompetentnosti britanskih vohunskih agencij, razpravlja o možnostih opolnomočenja ljudi, da bi lahko v družbi, kulturi in medijskem okolju delovali zavestno in da bi postali protagonisti lastnega življenja.

Četrtek, 12. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Alternativa kapitalizmu se nakazuje skozi delovanje znotraj kapitalistične logike, kar sugerira pojem »podjetniškega komunizma« (venture
communism), ki so ga razvili v kolektivu Telekommunisten. Baruch Gottlieb je predstavil njihove najnovejše miskomunikacijske tehnologije, vključno z novo izdajo OCTO P7C-ES, metafore za centralizirano družbeno omrežje, sestavljene iz 5 prepletenih pnevmatskih cevi nespletne tehnologije, ki je pripravljena na to, da obiskovalci vanjo vnesejo motnje in nered.

Četrtek, 12. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Skupina za urbane raziskave in potegavščine The Suicide Club, ki so jo ustanovili januarja leta 1977, je bila protejska zibelka idej, ki so se sprva sicer zdele nejasne, kasneje pa so vplivale na obče razširjene trende, subkulture in družbena gibanja. Leta 1986 se je pojavila The San Francisco Cacophony Society, bolj odprta eksperimentalna organizacija, ki je nastala iz ostankov skrivnostne skupine The Suicide Club; to je bila skupina, ki je osnovala festival The Burning Man. Chuck Palahniuk je neposredni navdih za Klub golih pesti, po mnenju nekaterih najvplivnejši ameriški roman devetdesetih let 20. stoletja, ki je opredelil kulturno izrinjenost celotne generacije, našel prav v The San Francisco Cacophony Society in The Suicide Club. V prvem desetletju 21. stoletja smo bili priča vzponu množičnega gibanja uličnih iger in urbane igrivosti, ki je vrhunec našlo v novem družbenem medijskem fenomenu tako imenovanih flash mobs in kulturi »urbanega raziskovanja«, ki se je razširila po vsem svetu. The San Francisco Cacophony Society je bila sprva eden od primarnih virov za spodbujanje in izvajanje teh tipov iger. Tudi ulična umetnost in medijske potegavščine so bile del te scene, utelešenje tega na področju oglaševalskih potegavščin pa so prinesli s Cacophony povezana Billboard Liberation Front (z začetkom leta 1977), punk rock cirkus in motoristični rodeo underground, ki
so doživeli razcvet v devetdesetih letih in na sceno alternativnega performansa prinesli duh načela »naredi sam« (Do It Yourself/DIY).

Četrtek, 12. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Sreda, 11. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Prezentacijam v okviru tega srečanja je skupna filozofija, ki si prizadeva za utelešenje skupne identitete in ustvarja semantične motnje ter tako zastavlja vprašanja o družbenem in kulturnem kategoriziranju in zaprtih sistemih. Primer fiktivne identitete Anne Adamolo (Italija, 2008–2009) ponazarja, kako si je mogoče zamišljati strategije ne-predstavljivosti med demonstracijami in stavkami. Takšno delovanje izvira iz italijanskega študentskega gibanja in deluje skozi razpoke in vrzeli v italijanski institucionalni politiki in v virusni poslovni logiki družbenih medijev in Spleta 2.0. Ob tem se Janez Janša osredotoča na dejanja, povezana s spremembo osebnega imena, in na učinke te geste v mainstream tisku in v institucionalni politiki, pri čemer načenja vrsto vprašanj, od tega, kaj je resnično in kaj posredovano, do vprašanj identitete in političnosti v umetnosti.

Sreda, 11. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Trenutnega pomena odprtosti in retorike decentralizacije, svobode in izmenjave v družbenih medijih ni mogoče v celoti razumeti, ne da bi raziskali predhodne prakse mreženja v umetniških underground kontekstih v preteklih desetletjih. Na tem srečanju bomo analizirali korenine družbenega mreženja na osnovi tako analogne kakor tudi digitalno omrežene umetnosti in jih povezali s post-digitalno kritično refleksijo. Družbeno mreženje razumemo kot prakso ustvarjanja skupnosti, usmerjeno k zamišljanju skupnih prostorov za intervencijo – in prepoznavanje identitet –, v katerih so simboli, miti in memi skupni vsem. Ta razprava opisuje genezo oziroma nastanek vrste samoniklih umetniških omrežij v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, tako v Evropi kakor tudi v Združenih državah 3 Amerike, in zastavlja vprašanja o sodobni praksi mreženja. Rdeča nit povezuje omrežje poštne umetnosti (mail art), neoizma, Luthra Blissetta in pred nedavnim, v post-digitalni dobi, tudi entiteto Anonymous. Takšne prakse povzročanja motenj so »družbena omrežja malo drugače«, ki prav s tem ustvarjajo prakse, strategije mreženja in »radikalne igre«, ki se širijo kot virus, in to tako na spletu kakor tudi izven njega.

Sreda, 11. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Trenutnega pomena odprtosti in retorike decentralizacije, svobode in izmenjave v družbenih medijih ni mogoče v celoti razumeti, ne da bi raziskali predhodne prakse mreženja v umetniških underground kontekstih v preteklih desetletjih. Na tem srečanju bomo analizirali korenine družbenega mreženja na osnovi tako analogne kakor tudi digitalno omrežene umetnosti in jih povezali s post-digitalno kritično refleksijo. Družbeno mreženje razumemo kot prakso ustvarjanja skupnosti, usmerjeno k zamišljanju skupnih prostorov za intervencijo – in prepoznavanje identitet –, v katerih so simboli, miti in memi skupni vsem. Ta razprava opisuje genezo oziroma nastanek vrste samoniklih umetniških omrežij v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, tako v Evropi kakor tudi v Združenih državah 3 Amerike, in zastavlja vprašanja o sodobni praksi mreženja. Rdeča nit povezuje omrežje poštne umetnosti (mail art), neoizma, Luthra Blissetta in pred nedavnim, v post-digitalni dobi, tudi entiteto Anonymous. Takšne prakse povzročanja motenj so »družbena omrežja malo drugače«, ki prav s tem ustvarjajo prakse, strategije mreženja in »radikalne igre«, ki se širijo kot virus, in to tako na spletu kakor tudi izven njega.

Sreda, 11. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

V zadnjem desetletju se je kritični okvir umetnosti in hektivizma odmaknil od razvijanja opozicijskih strategij in se lotil »umetnosti povzročanja motenj« (art of disruption). S prepoznavanjem porajajočih se protislovij v trenutnem ekonomskem in političnem okviru informacijske tehnologije seminar predstavlja status aktivističnih in hekerskih praks, pa tudi praks umetnikov, ki se ukvarjajo s križanjem omrežnega udejstvovanja, politične kritike in motečih poslovnih novosti.

Torek, 3. marec 2015
City Hotel, Ljubljana

Sreda, 21. januar 2015
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Kot portret omrežja v resničnem času Piratski film do neke mere odseva časovno kompleksnost sodobnega sveta, ki nastaja iz povezovanja različnih hkrati obstoječih načinov biti v času. V svojem govoru bi rad pokazal, da nam Piratski film morda lahko omogoči boljše razumevanje dinamike v omrežja povezanih tehnologij in nekaterih ključnih pogojev globalizacije, ki so osnova kulturne logike našega časa.

Predavanje temelji na eseju Geoffa Coxa, ki bo izšel v okviru nove Aksiomine serije brošur PostScriptUM.

Sreda, 21. januar 2015
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Projekcija in predstavitev avtorja

Spremljevalni program razstave Večni september.

Vstop prost

Komenskega 18, Ljubljana, Slovenija

Vodeni ogled
Torek, 2. september 2014
Galerija Škuc, Ljubljana

Večni september je skupinska razstava, ki si prizadeva raziskati odnos med profesionalnim umetniškim ustvarjanjem in vzponom amaterskih oziroma ljubiteljskih kulturnih gibanj s pomočjo spleta, kar je zgodovinski dogodek, ki je sprožil ogromen in fascinanten kulturni premik na vseh področjih kulture, zlasti v vizualni kulturi. Razstava vključuje dela petnajstih avtorjev in avtorskih skupin (profesionalcev in ljubiteljev) ter vrsto posebnih projektov in stranskih dogodkov, ki se bodo odvijali tako na spletu kakor tudi izven njega.

Torek, 9. september 2014
Galerija Škuc, Ljubljana

Je bilo kritično teorijo sploh kdaj mogoče prakticirati prek memov? Problem ni le v tem, da si je koncept mema izmislil evolucijski biolog ter da se LOL mačke ne nehajo režati, kar sproža najrazličnejše dvome o informatiki, komunikaciji, izbiri med všeč mi je/ni mi všeč, merljivosti, valorizaciji, problem je tudi v tem, da kritična teorija doživlja lastno krizo, oziroma kot se izrazijo Tiqqun: »Ne potrebujemo še več kritične teorije. Ne potrebujemo še več profesorjev. Zdaj kritika deluje v službi dominacije. Celo kritika dominacije.« Na kratko, se je subverzivnost skrčila na šalo ali je šalo treba jemati zares?