Sreda, 24. februar 2016
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
V senci brezpilotnega letala
Sreda, 14. oktober 2015
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
Yes Men se upirata
The Yes Men
Yes Men se upirata
Enkratna projekcija / Slovenska premiera
Sreda, 28. oktober 2015, ob 19.30
Kino Šiška, Ljubljana
Jezik: angleščina s slovenskimi podanpisi
V okviru cikla filmskih projekcij Akcija! in programa Masters & Servers
THE YES MEN, največja komika med aktivisti in največja aktivista med komiki!
Razvpita aktivista (Mike Bonanno in Andy Bichlbaum), ki delujeta kot tandem The Yes Men, že dvajset let uspešno izvajata neverjetne zabavne potegavščine, s katerimi želita pozornost mednarodnega občinstva usmeriti na korporativne zločine proti človeštvu in okolju. Ikonoklastična revolucionarja, ki nimata druge opreme kot obleke iz druge roke in pomanjkanje sramu, si z lažmi utirata pot na poslovne in vladne prireditve, kjer opozarjata, kako tvegano je pustiti pohlepu, da vlada svetu. Pri svojem tretjem kinematografskem podvigu (ki sledi filmoma The Yes Men in The Yes Men Fix the World) jih imata že krepko čez štirideset in grozi jima, da ju bosta njuni krizi srednjih let za vedno pognali stran od aktivizma – in to prav med tem, ko se pripravljata na največji izziv, kar sta se jih kdaj lotila – podnebne spremembe. Za razliko od prvih dveh filmov je The Yes Men Are Revolting hkrati študija likov kot tudi zabaven prikaz njunih zadnjih intervencij. S tem ko razkriva človeka, ki se skrivata za triki, v svoji srčiki skriva upanja polno sporočilo o boju za spremembe.
THE AUTHORS
The Yes Men (režiserja in producenta filma), aktivista, ki delujeta pod tem imenom, nimata drugega kot bistrost in obleke iz druge roke, a to jima zadošča, da z oponašanjem korporativnih kriminalcev velikega formata opozarjata na njihove zločine proti človeštvu in okolju. Njuni nezaslišani satirični posegi v poslovne dogodke, na spletu, televiziji in na mestnih ulicah služijo kot osnova za dva celovečerna dokumentarca, ki sta pobrala vrsto nagrad, The Yes Men in The Yes Men Fix the World, ljubljenca festivalov v Torontu, Berlinu, festivala SXSW in drugih. Njuna dela so bila prikazana na bienalu v Whitneyu, beneškem bienalu, ARS Electronici in mnogih drugih razstavah. Prejela sta številne nagrade, med drugim nagrado Leonore Annenberg za umetnost in družbene spremembe, ki jo podeljuje organizacija Creative Time, nagrado Grierson za dokumentarni film, nagrado občinstva Panorama na Berlinalu, veliko nagrado žirije na filmskem festivalu United Nations Association Film Festival, nagrado za najboljši dokumentarec na festivalu HBO Comedy Arts Festival in nagrado občinstva na festivalu dokumentarnega filma v Amsterdamu. Sta tega avtorja številnih knjig in člankov, poleg tega po vsem svetu predavata o umetnosti in družbenih spremembah. Ustanovila sta neprofitno organizacijo the Yes Lab in spletno platformo the Action Switchboard za sprožanje neposrednih kampanj v resničnem življenju, ki naj bi služila različnim družbenim gibanjem.
Laura Nix (režiserka in producentka) je neodvisna filmarka, ki predano raziskuje provokativne like in tematike. Režirala je dokumentarec The Light In Her Eyes o sirski šoli Korana za ženske, ki je bi premierno prikazan na festivalu IDFA leta 2011, se uvrstil v serijo neodvisnih dokumentarcev POV na ameriški mreži PBS, bil pa je tudi del programa Sundance’s Film Forward. Med celovečerci, ki jih je posnela, najdemo še kritiško priznani igrani film The Politics of Fur, ki so ga predvajali na več kot 70 festivalih po vsem svetu in je na festivalu Outfest prejel veliko nagrado žirije, in dokumentarec Whether You Like It or Not: The Story of Hedwig za produkcijsko hišo New Line Cinema. Sodelovala je tudi pri pisanju dokumentarca California State of Mind: The Legacy of Pat Brown za mrežo PBS, ki je bil nominiran za emmyja. Njene dokumentarne projekte za televizijo so predvajali televizijski kanali HBO, IFC, Planet Green in History Channel. Laura Nix živi v Los Angelesu in trenutno pripravlja celovečerni dokumentarec o družabnem plesu v San Gabriel Valleyu, predmestju Los Angelesa, ki ima večinoma kitajsko prebivalstvo.
KOLOFON
Avtorja: The Yes Men
Produkcija dogodka:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, v sodelovanju s Kinom Šiška
Dogodek je izveden v okviru projekta Masters & Servers, ki ga izvajajo Aksioma (SI), Drugo more (HR), AND (VB), Link Art Center (IT) and d-i-n-a / The Influencers (ŠP).
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
Finančna podpora: Program Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana.
Molleindustria
Sreda, 13. maj 2015
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
Class Wargames – Igriva subverzija spektakelskega kapitalizma
Predstavitev knjige
Sreda, 22. april 2015
Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
@ Networked Disruption
Sreda, 11. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Trenutnega pomena odprtosti in retorike decentralizacije, svobode in izmenjave v družbenih medijih ni mogoče v celoti razumeti, ne da bi raziskali predhodne prakse mreženja v umetniških underground kontekstih v preteklih desetletjih. Na tem srečanju bomo analizirali korenine družbenega mreženja na osnovi tako analogne kakor tudi digitalno omrežene umetnosti in jih povezali s post-digitalno kritično refleksijo. Družbeno mreženje razumemo kot prakso ustvarjanja skupnosti, usmerjeno k zamišljanju skupnih prostorov za intervencijo – in prepoznavanje identitet –, v katerih so simboli, miti in memi skupni vsem. Ta razprava opisuje genezo oziroma nastanek vrste samoniklih umetniških omrežij v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, tako v Evropi kakor tudi v Združenih državah 3 Amerike, in zastavlja vprašanja o sodobni praksi mreženja. Rdeča nit povezuje omrežje poštne umetnosti (mail art), neoizma, Luthra Blissetta in pred nedavnim, v post-digitalni dobi, tudi entiteto Anonymous. Takšne prakse povzročanja motenj so »družbena omrežja malo drugače«, ki prav s tem ustvarjajo prakse, strategije mreženja in »radikalne igre«, ki se širijo kot virus, in to tako na spletu kakor tudi izven njega.
@ Networked Disruption
Četrtek, 12. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
V zadnjem srečanju bo koncept »motenj« izločen iz poslovnega konteksta in umeščen v sfero nadzornih sistemov in geopolitičnih oblik nadzora. Kako lahko
strategijo povzročanja motenj apliciramo danes, v kontekstu čedalje bolj agresivnih korporacij in nadzora vladnih agencij, in v senci grožnje, da je naša sleherna kretnja nekje zabeležena? Po navdihu žvižgačev – ki širši publiki razkrivajo primere družbene nepravičnosti in prekrškov korporacij in vlad – je povzročanje motenj postalo strategija za začetek »boja« proti sistemom, ki se jim hočemo upreti od znotraj, kar odraža tudi zavestne oblike »opozicije«, ki izvira iz notranjosti mašinerije. Annie Machon, nekdanja tajna agentka britanske službe MI5, ki se je odrekla službi, da je lahko prispevala k razkritju zločinov in nekompetentnosti britanskih vohunskih agencij, razpravlja o možnostih opolnomočenja ljudi, da bi lahko v družbi, kulturi in medijskem okolju delovali zavestno in da bi postali protagonisti lastnega življenja.
@ Networked Disruption
Četrtek, 12. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
V zadnjem srečanju bo koncept »motenj« izločen iz poslovnega konteksta in umeščen v sfero nadzornih sistemov in geopolitičnih oblik nadzora. Kako lahko
strategijo povzročanja motenj apliciramo danes, v kontekstu čedalje bolj agresivnih korporacij in nadzora vladnih agencij, in v senci grožnje, da je naša sleherna kretnja nekje zabeležena? Po navdihu žvižgačev – ki širši publiki razkrivajo primere družbene nepravičnosti in prekrškov korporacij in vlad – je povzročanje motenj postalo strategija za začetek »boja« proti sistemom, ki se jim hočemo upreti od znotraj, kar odraža tudi zavestne oblike »opozicije«, ki izvira iz notranjosti mašinerije. Annie Machon, nekdanja tajna agentka britanske službe MI5, ki se je odrekla službi, da je lahko prispevala k razkritju zločinov in nekompetentnosti britanskih vohunskih agencij, razpravlja o možnostih opolnomočenja ljudi, da bi lahko v družbi, kulturi in medijskem okolju delovali zavestno in da bi postali protagonisti lastnega življenja.
@ Networked Disruption
Četrtek, 12. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Alternativa kapitalizmu se nakazuje skozi delovanje znotraj kapitalistične logike, kar sugerira pojem »podjetniškega komunizma« (venture
communism), ki so ga razvili v kolektivu Telekommunisten. Baruch Gottlieb je predstavil njihove najnovejše miskomunikacijske tehnologije, vključno z novo izdajo OCTO P7C-ES, metafore za centralizirano družbeno omrežje, sestavljene iz 5 prepletenih pnevmatskih cevi nespletne tehnologije, ki je pripravljena na to, da obiskovalci vanjo vnesejo motnje in nered.
@ Networked Disruption
Četrtek, 12. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Skupina za urbane raziskave in potegavščine The Suicide Club, ki so jo ustanovili januarja leta 1977, je bila protejska zibelka idej, ki so se sprva sicer zdele nejasne, kasneje pa so vplivale na obče razširjene trende, subkulture in družbena gibanja. Leta 1986 se je pojavila The San Francisco Cacophony Society, bolj odprta eksperimentalna organizacija, ki je nastala iz ostankov skrivnostne skupine The Suicide Club; to je bila skupina, ki je osnovala festival The Burning Man. Chuck Palahniuk je neposredni navdih za Klub golih pesti, po mnenju nekaterih najvplivnejši ameriški roman devetdesetih let 20. stoletja, ki je opredelil kulturno izrinjenost celotne generacije, našel prav v The San Francisco Cacophony Society in The Suicide Club. V prvem desetletju 21. stoletja smo bili priča vzponu množičnega gibanja uličnih iger in urbane igrivosti, ki je vrhunec našlo v novem družbenem medijskem fenomenu tako imenovanih flash mobs in kulturi »urbanega raziskovanja«, ki se je razširila po vsem svetu. The San Francisco Cacophony Society je bila sprva eden od primarnih virov za spodbujanje in izvajanje teh tipov iger. Tudi ulična umetnost in medijske potegavščine so bile del te scene, utelešenje tega na področju oglaševalskih potegavščin pa so prinesli s Cacophony povezana Billboard Liberation Front (z začetkom leta 1977), punk rock cirkus in motoristični rodeo underground, ki
so doživeli razcvet v devetdesetih letih in na sceno alternativnega performansa prinesli duh načela »naredi sam« (Do It Yourself/DIY).
@ Netwoked Disruption (intro)
Četrtek, 12. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Omrežne motnje
@ Networked Disruption
Sreda, 11. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Prezentacijam v okviru tega srečanja je skupna filozofija, ki si prizadeva za utelešenje skupne identitete in ustvarja semantične motnje ter tako zastavlja vprašanja o družbenem in kulturnem kategoriziranju in zaprtih sistemih. Primer fiktivne identitete Anne Adamolo (Italija, 2008–2009) ponazarja, kako si je mogoče zamišljati strategije ne-predstavljivosti med demonstracijami in stavkami. Takšno delovanje izvira iz italijanskega študentskega gibanja in deluje skozi razpoke in vrzeli v italijanski institucionalni politiki in v virusni poslovni logiki družbenih medijev in Spleta 2.0. Ob tem se Janez Janša osredotoča na dejanja, povezana s spremembo osebnega imena, in na učinke te geste v mainstream tisku in v institucionalni politiki, pri čemer načenja vrsto vprašanj, od tega, kaj je resnično in kaj posredovano, do vprašanj identitete in političnosti v umetnosti.
@ Netwokerd Disruption
Sreda, 11. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Trenutnega pomena odprtosti in retorike decentralizacije, svobode in izmenjave v družbenih medijih ni mogoče v celoti razumeti, ne da bi raziskali predhodne prakse mreženja v umetniških underground kontekstih v preteklih desetletjih. Na tem srečanju bomo analizirali korenine družbenega mreženja na osnovi tako analogne kakor tudi digitalno omrežene umetnosti in jih povezali s post-digitalno kritično refleksijo. Družbeno mreženje razumemo kot prakso ustvarjanja skupnosti, usmerjeno k zamišljanju skupnih prostorov za intervencijo – in prepoznavanje identitet –, v katerih so simboli, miti in memi skupni vsem. Ta razprava opisuje genezo oziroma nastanek vrste samoniklih umetniških omrežij v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, tako v Evropi kakor tudi v Združenih državah 3 Amerike, in zastavlja vprašanja o sodobni praksi mreženja. Rdeča nit povezuje omrežje poštne umetnosti (mail art), neoizma, Luthra Blissetta in pred nedavnim, v post-digitalni dobi, tudi entiteto Anonymous. Takšne prakse povzročanja motenj so »družbena omrežja malo drugače«, ki prav s tem ustvarjajo prakse, strategije mreženja in »radikalne igre«, ki se širijo kot virus, in to tako na spletu kakor tudi izven njega.
@ Networked Disruption
Sreda, 11. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Trenutnega pomena odprtosti in retorike decentralizacije, svobode in izmenjave v družbenih medijih ni mogoče v celoti razumeti, ne da bi raziskali predhodne prakse mreženja v umetniških underground kontekstih v preteklih desetletjih. Na tem srečanju bomo analizirali korenine družbenega mreženja na osnovi tako analogne kakor tudi digitalno omrežene umetnosti in jih povezali s post-digitalno kritično refleksijo. Družbeno mreženje razumemo kot prakso ustvarjanja skupnosti, usmerjeno k zamišljanju skupnih prostorov za intervencijo – in prepoznavanje identitet –, v katerih so simboli, miti in memi skupni vsem. Ta razprava opisuje genezo oziroma nastanek vrste samoniklih umetniških omrežij v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, tako v Evropi kakor tudi v Združenih državah 3 Amerike, in zastavlja vprašanja o sodobni praksi mreženja. Rdeča nit povezuje omrežje poštne umetnosti (mail art), neoizma, Luthra Blissetta in pred nedavnim, v post-digitalni dobi, tudi entiteto Anonymous. Takšne prakse povzročanja motenj so »družbena omrežja malo drugače«, ki prav s tem ustvarjajo prakse, strategije mreženja in »radikalne igre«, ki se širijo kot virus, in to tako na spletu kakor tudi izven njega.
@ Networked Disruption (intro)
Sreda, 11. marec 2015
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
V zadnjem desetletju se je kritični okvir umetnosti in hektivizma odmaknil od razvijanja opozicijskih strategij in se lotil »umetnosti povzročanja motenj« (art of disruption). S prepoznavanjem porajajočih se protislovij v trenutnem ekonomskem in političnem okviru informacijske tehnologije seminar predstavlja status aktivističnih in hekerskih praks, pa tudi praks umetnikov, ki se ukvarjajo s križanjem omrežnega udejstvovanja, politične kritike in motečih poslovnih novosti.
Pogovor na balkonu
Torek, 3. marec 2015
City Hotel, Ljubljana
Dust & Illusions – 30 let zgodovine festivala Burning Man
Oliver Bonin
Dust & Illusions – 30 let zgodovine festivala Burning Man
Enkratna projekcija / Slovenska premiera
Četrtek, 26. februar 2015, ob 20. uri
Stara mestna elektrarna, Ljubljana
Jezik: angleščina s slovenskimi podanpisi
V okviru cikla filmskih projekcij Akcija! in programa Masters & Servers
Dokumentarni film Dust & Illusions Oliviera Bonina raziskuje tridesetletno zgodovino FESTIVALA BURNING MAN. Burning Man je vsakoletni enotedenski dogodek, ki se je začel sredi osemdesetih let na Baker Beachu v San Franciscu in se nato preselil v puščavo Black Rock v severni Nevadi. Ime je dobil po obrednem sežigu ogromne lesene lutke. Dogodek opisujejo kot eksperiment na področju skupnosti, umetnost, radikalno samoizražanje in radikalno zaupanje vase, velja pa za največji kulturno-umetniški dogodek v Severni Ameriki. Film raziskuje ta neizbežni in eksplozivni razvoj iz odpadniškega duha sedemdesetih let v San Franciscu v večmilijonski posel, kar je ta dogodek danes.
Dust and Illusions je edini omembe vreden dokumentarni film o festivalu Burning Man. Ostali so v večini primerov vase zagledane, utopične zadeve.
Projekcija v Stari mestni elektrarni je slovenskemu občinstvu predstavila vsebine, o katerih je John Law, eden od ustanoviteljev festivala Burning Man, predaval v okviru seminarja Omrežne motnje (Networked Disruption), ki je potekal marca v Kinu Šiška.
AVTOR
Olivier Bonin was born in France and holds an engineering degree in microelectronics. He showed an early interest in photography and film. He studied photography in San Francisco, where he found his way into filmmaking. Starting with short fictions, he quickly found a perfect symbiosis between his interest and knowledge in social movements and documentary filmmaking. When he attended the Burning Man festival, he knew he had found a great subject combining film photography in such a beautiful environment with a complicated human story about community building.
John Law (USA) was one of the founders of the Cacophony Society in 1986. Emerging from the ashes of the mysterious and legendary Suicide Club, the Cacophony Society was an informal, unclassifiable group of anonymous people who spent their time exploring the boundaries of a conformist society, and occasionally crashing them. They sought imagination, adventure and mutual trust beyond the pale of those provided by mainstream society: that involved playful ways of disrupting propaganda, mocking respected symbols (like in their infamous Santarchy, an invasion of rebellious Santas), exploring forbidden urban space (from sewers to bridges), rebuilding freedom through mayhem, confusion, dangerous operation and sometimes just outright madness. Mostly harmless, often illegal, always fun.
KOLOFON
Avtor: Oliver Bonin
Produkcija dogodka:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, v sodelovanju s Kinom ŠiškaAuthor: Oliver Bonin
Partner:
Stara mestna elektrarna Ljubljana
Dogodek je izveden v okviru projekta Masters & Servers, ki ga izvajajo Aksioma (SI), Drugo more (HR), AND (VB), Link Art Center (IT) and d-i-n-a / The Influencers (ŠP).
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
Finančna podpora: Program Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana.
Resnični čas za Piratski film
Sreda, 21. januar 2015
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
Kot portret omrežja v resničnem času Piratski film do neke mere odseva časovno kompleksnost sodobnega sveta, ki nastaja iz povezovanja različnih hkrati obstoječih načinov biti v času. V svojem govoru bi rad pokazal, da nam Piratski film morda lahko omogoči boljše razumevanje dinamike v omrežja povezanih tehnologij in nekaterih ključnih pogojev globalizacije, ki so osnova kulturne logike našega časa.
Predavanje temelji na eseju Geoffa Coxa, ki bo izšel v okviru nove Aksiomine serije brošur PostScriptUM.
Piratski film
Sreda, 21. januar 2015
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana