11.–12. marec 2015
Kino Šiška, Trg prekomorskih brigad 3, Ljubljana

Tatiana Bazzichelli
Omrežne motnje
Uvod

V zadnjem desetletju se je kritični okvir umetnosti in hektivizma odmaknil od razvijanja opozicijskih strategij in se lotil »umetnosti povzročanja motenj« (art of disruption). S prepoznavanjem porajajočih se protislovij v trenutnem ekonomskem in političnem okviru informacijske tehnologije, seminar predstavlja status aktivističnih in hekerskih praks, pa tudi praks umetnikov, ki se ukvarjajo s križanjem omrežnega udejstvovanja, politične kritike in motečih poslovnih novosti.

Vittore Baroni, Florian Cramer
Družbeno mreženje malo drugače
Moderatorka: Tatiana Bazzichelli

Trenutnega pomena odprtosti in retorike decentralizacije, svobode in izmenjave v družbenih medijih ni mogoče v celoti razumeti, ne da bi raziskali predhodne prakse mreženja v umetniških underground kontekstih v preteklih desetletjih. Na tem srečanju bomo analizirali korenine družbenega mreženja na osnovi tako analogne kakor tudi digitalno omrežene umetnosti in jih povezali s post-digitalno kritično refleksijo. Družbeno mreženje razumemo kot prakso ustvarjanja skupnosti, usmerjeno k zamišljanju skupnih prostorov za intervencijo – in prepoznavanje identitet –, v katerih so simboli, miti in memi skupni vsem. Ta razprava opisuje genezo oziroma nastanek vrste samoniklih umetniških omrežij v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, tako v Evropi kakor tudi v Združenih državah Amerike, in zastavlja vprašanja o sodobni praksi mreženja. Rdeča nit povezuje omrežje poštne umetnosti (mail art), neoizma, Luthra Blissetta in pred nedavnim, v post-digitalni dobi, tudi entiteto Anonymous. Takšne prakse povzročanja motenj so »družbena omrežja malo drugače«, ki prav s tem ustvarjajo prakse, strategije mreženja in »radikalne igre«, ki se širijo kot virus, in to tako na spletu kakor tudi izven njega.

Janez Janša, Loretta Borrelli
Ko umetnost začne povzročati motnje
Moderatorka: Tatiana Bazzichelli

Prezentacijam v okviru tega srečanja je skupna filozofija, ki si prizadeva za utelešenje skupne identitete in ustvarja semantične motnje ter tako zastavlja vprašanja o družbenem in kulturnem kategoriziranju in zaprtih sistemih. Primer fiktivne identitete Anne Adamolo (Italija, 2008–2009) ponazarja, kako si je mogoče zamišljati strategije ne-predstavljivosti med demonstracijami in stavkami. Takšno delovanje izvira iz italijanskega študentskega gibanja in deluje skozi razpoke in vrzeli v italijanski institucionalni politiki in v virusni poslovni logiki družbenih medijev in Spleta 2.0. Ob tem se Janez Janša osredotoča na dejanja, povezana s spremembo osebnega imena, in na učinke te geste v mainstream tisku in v institucionalni politiki, pri čemer načenja vrsto vprašanj, od tega, kaj je resnično in kaj posredovano, do vprašanj identitete in političnosti v umetnosti.

John Law
Kakofonija kaosa in temačne saturnalije, kako je neznana skrivna združba v San Franciscu leta 1977 za več desetletij spremenila način igre med odraslimi 
Uvod: Bani Brusadin

Skupina za urbane raziskave in potegavščine The Suicide Club, ki so jo ustanovili januarja leta 1977, je bila protejska zibelka idej, ki so se sprva sicer zdele nejasne, kasneje pa so vplivale na obče razširjene trende, subkulture in družbena gibanja. Leta 1986 se je pojavila The San Francisco Cacophony Society, bolj odprta eksperimentalna organizacija, ki je nastala iz ostankov skrivnostne skupine The Suicide Club; to je bila skupina, ki je osnovala festival The Burning Man. Chuck Palahniuk je neposredni navdih za Klub golih pesti, po mnenju nekaterih najvplivnejši ameriški roman devetdesetih let 20. stoletja, ki je opredelil kulturno izrinjenost celotne generacije, našel prav v The San Francisco Cacophony Society in The Suicide Club. V prvem desetletju 21. stoletja smo bili priča vzponu množičnega gibanja uličnih iger in urbane igrivosti, ki je vrhunec našlo v novem družbenem medijskem fenomenu tako imenovanih flash mobs in kulturi »urbanega raziskovanja«, ki se je razširila po vsem svetu. The San Francisco Cacophony Society je bila sprva eden od primarnih virov za spodbujanje in izvajanje teh tipov iger. Tudi ulična umetnost in medijske potegavščine so bile del te scene, utelešenje tega na področju oglaševalskih potegavščin pa so prinesli s Cacophony povezana Billboard Liberation Front (z začetkom leta 1977), punk rock cirkus in motoristični rodeo underground, ki so doživeli razcvet v devetdesetih letih in na sceno alternativnega performansa prinesli duh načela »naredi sam« (Do It Yourself/DIY).

Baruch Gottlieb, Dmytri Kleiner
Dejavnosti skupne udeležbe in mreženja
Moderator: Bani Brusadin

Alternativa kapitalizmu skozi delovanje znotraj kapitalistične logike, kar sugerira pojem »podjetniškega komunizma« (venture communism), ki so ga razvili v kolektivu Telekommunisten. Baruch Gottlieb in Dmytri Kleiner predstavita njihove najnovejše miskomunikacijske tehnologije, vključno z novo izdajo OCTO P7C-ES, metafore za centralizirano družbeno omrežje, sestavljene iz prepletenih pnevmatskih cevi nespletne tehnologije, ki je pripravljena na to, da obiskovalci vanjo vnesejo motnje in nered.

Annie Machon
Povzročanje motenj od znotraj
Uvod: Vuk Ćosić

V zadnjem srečanju bo koncept »motenj« izločen iz poslovnega konteksta in umeščen v sfero nadzornih sistemov in geopolitičnih oblik nadzora. Kako lahko strategijo povzročanja motenj apliciramo danes, v kontekstu čedalje bolj agresivnih korporacij in nadzora vladnih agencij, in v senci grožnje, da je naša sleherna kretnja nekje zabeležena? Po navdihu žvižgačev – ki širši publiki razkrivajo primere družbene nepravičnosti in prekrškov korporacij in vlad – je povzročanje motenj postalo strategija za začetek »boja« proti sistemom, ki se jim hočemo upreti od znotraj, kar odraža tudi zavestne oblike »opozicije«, ki izvira iz notranjosti mašinerije. Annie Machon, nekdanja tajna agentka britanske službe MI5, ki se je odrekla službi, da je lahko prispevala k razkritju zločinov in nekompetentnosti britanskih vohunskih agencij, razpravlja o možnostih opolnomočenja ljudi, da bi lahko v družbi, kulturi in medijskem okolju delovali zavestno in da bi postali protagonisti lastnega življenja.

Okrogla miza Omrežne motnje
Sodelujoči: Annie Machon, John Law, Vittore Baroni, Tatiana Bazzichelli, Loretta Borrelli, Luther Blissett, Baruch Gottlieb, Janez Janša
Moderatorka: Ida Hiršenfelder

Več o programu in sodelujočih TUKAJ

Umetniki: Anna Adamolo, Anonymous, Billboard Liberation Front, Burning Man Festival, Cacophony Society, Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša, Julian Oliver, Laura Poitras, Les Liens Invisibles, Luther Blissett, Mail Art, Neoism, Peng! Collective, Suicide Club, Telekommunisten, Trevor Paglen.

Omrežne motnje (Networked Disruption) so razstava in niz dogodkov v produkciji zavoda Aksioma in društva Drugo more z Reke v sodelovanju s partnerji, ki jih pripravlja kustosinja Tatiana Bazzichelli. Razstava, ki jo bosta gostila Galerija Škuc v Ljubljani in MMSU – Muzej moderne in sodobne umetnosti na Reki, se osredotoča na koncept »omrežnih motenj« in to uporabi kot priložnost, da pokaže nove možnosti in poti za družbeno in politično akcijo v slugu povzročanja motenj. S tem, ko hkrati osvetljuje heterogene prakse hekerjev, umetnikov, udeležencev mreženja, žvižgačev, aktivistov in podjetnikov, ki se poglobljeno ukvarjajo z omrežnimi dejavnostmi, se razstava osredotoča na vzajemno križanje posla in povzročanja motenj.

Čedalje večja komercializacija souporabe in omrežnih kontekstov, ki jo opažamo od sredine prejšnjega desetletja naprej, spreminja pomen umetnosti in posla. Kar so bile nekoč obrobne prakse mreženja v hekerskih in umetniških underground kontekstih, je v zadnjih letih postalo osnovna poslovna dejavnost številnih podjetij s področij informacijskih tehnologij in družbenih medijev. Kot kaže analiza Tatiane Bazzichelli, se umetnost prepleta s povzročanjem motenj onstran dialektičnih opozicij, kar vodi do odkritja podzavestnih in porazdeljenih strategij, ki izvirajo znotraj kapitalističnih sistemov ali pa tam delujejo. Bazzichellijeva je v razstavo in seminar vključila akterje, ki se s hektivizmom, umetnostjo, državljanskimi svoboščinami in družbenim mreženjem ukvarjajo neposredno ter razkrivajo protislovja kapitalistične logike in sistemov moči. Takšne intervencije se polastijo poslovne logike kot take, si jo podredijo in jo preusmerijo s povzročanjem motenj. Izziv pri tem je kolektiven vnovičen razmislek o opozicijskih hektivističnih in umetniških strategijah znotraj okvira (družbenega) mreženja, informacijske ekonomije in čedalje agresivnejših korporacij in vladnih agencij.

Razstava temelji na knjigi Tatiane Bazzichelli Omrežne motnje: Vnovičen razmislek o opozicijah v umetnosti, hektivizmu in poslovnih plateh družbenega mreženja (Networked Disruption: Rethinking Oppositions in Art, Hacktivism and the Business of Social Networking, DARC Press, Center za raziskovanje digitalne estetike/Digital Aesthetics Research Centre, Univerza v Aarhusu, 2013). Bazzichellijeva zagovarja hipotezo, da je vzajemno križanje umetnosti, hektivizma in poslov družbenega mreženja spremenilo pomen in kontekste politične in tehnološke kritike. Hekerji in umetniki so dejavni akterji na področju poslovnih inovacij, hkrati pa poslovni svet tudi izpodkopavajo. Umetniki in hekerji v okviru družbenih medijev uporabljajo tehnike mreženja, ki povzročajo motnje in vnašajo zmedo, s tem pa vzpostavljajo kritičen pogled na posel, da bi ustvarile nepredvidljive povratne informacije in izzvale nepričakovane reakcije; podjetja uporabljajo povzročanje motenj kot obliko inovacije za ustvarjanje novih trgov in omrežnih vrednosti, ki so pogosto ravno tako nepredvidljivi. Bazzichellijeva predlaga koncept »umetnosti povzročanja poslovnih motenj« (art of disrupting business) kot obliko umetniške prakse znotraj poslovnega prostora informacijske tehnologije.

Umetniška dela in projekti so v razstavnih prostorih povezani konceptualno in vizualno, kar ustvarja omrežje omrežij. S pomočjo strategije »delovanja od znotraj« so nekateri deli razstave zasnovani v sodelovanju z ljudmi, ki so intenzivno vključeni v omrežja pod drobnogledom: Vittore Baroni (Mail Art), Florian Cramer (Neoism), Gabriella Coleman (Anonymous), John Law (Suicide Club in Cacophony Society), Andrea Natella (projekt Luther Blisset) in člani omrežja Anna Adamolo.Ta izbira je odraz stališča, da bi morala nova kuratorska raziskovalna metodologija odpreti metaforični (in fizični) prostor, ki bi povzročal in spodbujal povratne zanke med teorijo in prakso ter med subjekti in objekti analize. Rezultat je konstelacija praks mreženja, ki si prizadeva aktualizirati pojem »neposredne udeležbe« – pa tudi zastaviti vprašanja o njem.

Pregled razstave: TUKAJ

Tatiana Bazzichelli je kustosinja in raziskovalka, avtorica knjig Omrežne motnje (Networked Disruption, 2013) in Mreženje (Networking, 2008) in sourednica knjige Povzročanje poslovnih motenj (Disrupting Business, 2013). Je direktorica laboratorija Disruption Network Lab, eksperimentalnega kuratorskega projekta o umetnosti, hektivizmu in povzročanju motenj s sedežem v Berlinu. Bila je programska kustosinja festivala transmediale od leta 2011 do leta 2014, ko je vpeljala tudi celoletni projekt reSource transmedial culture, in postdoktorska raziskovalka v Centru za digitalne kulture na Univerzi Leuphana v Lüneburgu.

Kustosinja: Tatiana Bazzichelli
Vodja produkcije: Janez Janša
Umetniški vodji: Janez Janša (Aksioma), Vladimir Vidmar (Škuc)
Producenta: Marcela Okretič, Joško Pajer
Izvršna producentka: Sonja Grdina
Asistent umetniškega vodje Škuca: Boris Beja
Tehnika: Atila Boštjančič, Valter Udovičić
Odnosi z javnostjo: Hana Ostan Ožbolt
Dokumentiranje: Miha Fras, Adriana Aleksić, Jernej Čuček Gerbec

Produkcija:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana in Drugo more, Reka, 2015

Korpodukcija:
Abandon Normal Devices, galerija Škuc, Kino Šiška, Muzej moderne in sodobne umetnosti, Reka

Partnerji:
Moderna galerija Ljubljana, d-i-n-a / The Influencers, Link Art Center

Zahvala: Andrej Savski, Galerija Kapelica

Projekt Omrežne motnje je izveden v okviru projekta Masters & Servers, ki ga izvajajo Aksioma (SI), Drugo more (HR), AND (VB), Link Art Center (IT) in d-i-n-a / The Influencers (ŠP).

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Finančna podpora:
Program Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana in Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji.

Olivier Bonin
Dust & Illusions – 30 years of history of Burning Man
Projekcija filma
Četrtek, 26. Februar 2015, ob 20. uri
Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Julian Oliver
COVER ME
Razstava
Sobota, 28. marec 2015, ob 18.30
Link Point, Brescia, Italija

Prvotno zasnovano za razstavo v spletnem razstavnem prostoru Link Cabinet v januarju 2015. Delo je sedaj prvič na ogled v fizičnem prostoru.