Lov na zmajevke

Marko Gutić Mižimakov
Marko Gutić Mižimakov
Lov na zmajevke

Kuratorka
Domen Ograjenšek

Razstava
15. januar – 14. februar 2025
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Otvoritev
Sreda, 15. januar ob 19. uri


Prežgane vizije pokrajin, kot bi se med neklimatizirano vožnjo v opoldanski avgustovski vročini borili s spancem. Potovanje lahko ima veliko oblik. Nekatera se zgodijo, da bi reontirala um, privedla do navdiha, ko tega primanjkuje; druga se razkrijejo kot zavezniki vsakdanjega in servilnega, dodatno izčrpavajoč že tako izžete od nadležnih drobnih dolžnosti. Le redka pretresejo naše temelje.

Eksperimentalni kratki film Lov na zmajevke Marka Gutića Mižimakova se naslanja na tradicijo lova na zmajevke v romanu My Pocket Like Grains of Sand Samuela Delanyja in združuje potovanje, ples ter strojno učenje kot orodja neobremenjenega oblikovanja predstav. Delo je film ceste po dalmatinskem zaledju, prepredenem z abstraktnimi in fantastičnimi elementi – prizori kvirovskega raziskovanja in mimikrije, prevajanja medijev in prijateljstva. Med temi algoritemskimi vizijami se porajaja jezik shape-shiftinga, postajanja dežela ali območje ter predanosti komaj zaznavnim ritmom (samo-)zatrjevane jouisssance.

AVTOR

Marko Gutić Mižimakov (1992) se ukvarja z izvedbo, animacijo in besedilom. Zanima ga oblikovanje čutnih materialov prek intimnih, sodelovalnih in družbenih procesov. Z uporabo predlogov iz queer znanstvene fantastike v svojih delih koreografira telesa ter digitalne in oprijemljive predmete v strukture ne-orientabilnih oblik predstavitve. Svoje performanse vidi kot spekulativne tehnologije vzajemne preobrazbe. Od maja 2022 do septembra 2023 je bil del centra za umetniške raziskave a.pass Advanced Performance and Scenography Studies v Bruslju, trenutno pa deluje kot zunanji sodelavec na Paris College of Art.

KURATORKA

Domen Pal / Aksioma

Domen Ograjenšek je piska, kritičarka in kuratorka sodobne vizualne umetnosti. Je nekdanja članica uredništva ŠUM in njenega raziskovalnega kolektiva. Kot predavateljica in vodja seminarjev je sodelovala z umetnostnimi institucijami, kot so Mednarodni grafični likovni center (MGLC Ljubljana), Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), Galerija Škuc, PhaseBook Prague, Nova Pošta in Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU). Njene kritike in eseji so bili objavljeni na spletnih platformah PASSE-AVANT, Artalk, Blok Magazine, all-over, Radio Študent ter v revijah ETC., Maska, Fotograf Magazine, ŠUM, Borec, časopisu Tribuna. Kurirala je razstave v Muzeju norosti Trate, SCCA-Ljubljana, Projektnem prostoru Aksioma, MSUM (kot članica kolektiva Neteorit), Centru sodobnih umetnosti Celje (Likovni salon) ter Galeriji Škuc. Živi na Dunaju.

KOLOFON

Avtor: Marko Gutić Mižimakov
Kuratorka in avtorica besedila: Domen Ograjenšek

Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2025

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Ljubki akceleracionizem v Ljubljani

Maya B. Kronic, Amy Ireland
Maya B. Kronic, Amy Ireland
Ljubki akceleracionizem v Ljubljani

Performativno predavanje
5. december 2024, ob 18. uri
Cukrarna (predavalnica), Ljubljana


Zakaj ljubkost premore tolikšno moč in kaj nam dela? V avdiovizualnem performansu, katerega izhodišče je knjiga Cute Accelerationism, bosta Amy Ireland in Maya B. Kronic raziskovali simptomatologijo, etiologijo, epidemiologijo, zgodovino, biologijo, etimologijo, topologijo in celo embriologijo Ljubkega ter se zakopali v njegove naravne, kulturne, čutne, seksualne, subjektivne, erotične in semiotične razsežnosti, zato da bi izbrskali latentne prostore te Stvari, ki premore nezadržen vpliv na sodobno kulturo.

AVTORICI

Maya B. Kronic je agent_ka, pacient_ka in proizvod raziskovalnega projekta o izpolnoverju, spolnem akceleracionizmu ter ljubkosti. Je glava oddelka za raziskave in razvoj pri britanski založbi Urbanomic, soavtor_ica Cute Accelerationism z Amy Ireland ter avtor_ica številnih tekstov o filozofiji, glasbi in sodobni umetnosti kakor tudi prevajalka mnogih filozofskih del. 

Amy Ireland je teoretičarka in ključna članica tehnomaterialističnega transfeminističnega kolektiva Laboria Cuboniks, najbolj znanega po besedilu “Ksenofemizem: Politika za alienacijo” iz leta 2015. Je tudi urednica in prevajalka pri Urbanomicu. Pred Cute Accelerationism je spisala predgovor k “antologiji okultnega odpora” Revolutionary Demonology (Revolucionarna demonologija) skupine Gruppo di Nun ter številna druga besedila s kultnim statusom.

KOLOFON

Avtorici: Maya B. Kronic, Amy Ireland

Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, Urbanomic, Sophia, Konferenca Dediščine antihumanizma (FF & FDV)

Kamni so le navidez neživi

Swamp_Matter
Swamp_Matter
Kamni so le navidez neživi

Kuratorka
Maja Burja

Razstava
27. november–20. december 2024
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+


Neizmerno mnogo kapljic vrezuje podzemne votline v gmoto apnenca – obredi, grobišča, zavetišča na vratih v podtalje – spust raziskovalca v mračno ustje jame – vlažne gladke površine se vijejo neznano v globino – blisk magnezijevega traku – sedimenti, siga, zavese, stebri, ponvice – klini, karbidovke, elektrika, beton – ultrazvočni klici netopirjev – poplave, naplavine, dihalniki – Reka izgine v podzemlje v glušečem šumu.

Duo Swamp_Matter v projektu Kamni so le navidez neživi kraški sistem vodnih jam obravnava kot časovno in materialno mnogotero odložišče podnebne zgodovine. Potopitvena instalacija je nastala na podlagi situirane in utelešene raziskave Škocijanskih jam in gradi spekulativno in večplastno prizorišče preobrazb ter razsežnosti onkraj človeškega, ki dejavno proizvaja nove načine odprtosti v svet.

Navidez večna, atmosfersko stabilna in okamenela jama je v okvirih globokega geološkega časa okolje nestalnosti. Kot prvinska heterotopija, ki v sebi združuje nasprotja živega in neživega, znanega in neznanega, stalnosti in prehodov, davne preteklosti in oddaljene prihodnosti, v zgodovini apropriacije naravnih okolij predstavlja motnjo, glitch – nerazpoznavno, neenovito in nestanovitno področje, ki se upira jasnim mejam in ločnicam, tudi od površja.

Območje nenehnega pronicanja v globine, ki odpira vedno nova nedostopna območja, in obenem stalnega nalaganja usedlin sige in materiala iz nadzemlja, oblikuje reka Reka, ki v instalaciji postane nosilka heterokronične pripovedi podtalja. Prehajanje med različnimi razsežnostmi reke – od kaplljic do ponora – posreduje zvok, ki telesa razkraja in jih usmerja v podzemlje.

Kot vpleteni raziskovalki, k poskusu izgradnje vmesnika za interakcijo s podzemnim svetom, ki je onkraj opazovanja ali branja, pristopita z mnogoterimi – nezadostnimi, delnimi, spodletelimi in kontradiktornimi – sredstvi posredovanja. Tako artikulirata novo območje, ki glitch v popolnosti sprejema in vzpostavlja kanal za izraz mnoštva možnih razsežnosti okolja, ki se aktivno zoperstavlja vidnosti, jasnosti, produktivnosti in  pomenljivosti. 

V razvoju novih procesov lokalizacije združujeta organske, tehnološke in zemeljske elemente – diskretne nize podatkovnih točk, površinske zajeme s fotogrametrijo, procesualne (človeške in avtomatizirane) rekonstrukcije sedimentov globokega časa, odlitke nekoč ukradenih jamskih formacij, modele med fizičnim in digitalnim ter projekcije algoritmov rasti. 

Hiperlokalizirani in fragmentirani artefakti razjedajo podobo nežive in stalne kriajine ter orisujejo nov, neznan in onto-epistemološko odprt teren. Odpirajo novo območje občutljivosti, ki poudarja nestabilnost lastnih tal vsled globin zemeljske skorje iz katerih uhaja grozečnost Planeta kot indiferentnega, neupodobljivega in neobvladljivega sveta-brez-nas.

AVTOR

Domen Pal / Aksioma

Duo Swamp_Matter sestavljata Eva Garibaldi in Ana Laura Richter, skupaj ustvarjata od leta 2022. Zanimajo ju ekološke teme; klimatske spremembe in vpliv Antropocena na ekosisteme. Njuna praksa preizprašuje odnos ljudi do okoljskih sprememb, predvsem v konteksu geološkega časa skozi obrobne in kapitalistično neproduktivne pokrajine kot so močvirja in jame. Ustvarjata prostorske instalacije prepletene z digitalnimi mediji, združene s spekulativno fikcijo. Eva Garibaldi je interdisciplinarna umetnica, oblikovalka in raziskovalka. Diplomirala je iz industrijskega oblikovanja na ALUO ter z odliko zaključila Master Interior Architecture: Research + Design (2021) na Piet Zwart Institute (NL). Njeno raziskovalno delo je bilo predstavljeno v publikacijah in razstavah po Evropi (Soapbox Journal, BIO27, Garage Rotterdam). Ana Laura Richter je diplomirala iz dramaturgije na AGRFT ter zaključila program MA Ecology Futures (2022) na St. Joost School of Art & Design (NL). Z magistrskim projektom je sodelovala na razstavi The New Current 2023.

KURATORKA

Domen Pal / Aksioma

Maja Burja je kuratorka in producentka na področju novomedijske umetnosti. Njeno delo zaznamujejo kritično ukvarjanje z nastajajočo in zastarelo tehnologijo ter zanimanje za kibernetiko, metafikcijo in pojavno igranje. Doslej je kurirala in producirala več umetniških razstav in projektov, umetniških rezidenc, predavanj, delavnic, srečanj in festivalov. Od leta 2018 redno sodeluje z Društvom Ljudmila, od leta 2022 pa tudi z Zavodom Aksioma.

KOLOFON

Avtorici: Swamp_Matter (Eva Garibaldi, Ana Laura Richter)
Kuratorka in avtorica besedila: Maja Burja

Zvok: Ida Hiršenfelder (beepblip)
Naracija: Lucy Rose Albert, Ana Laura Richter, Eva Garibaldi
Keramika: Ana Ščuka
Programiranje: Jernej Koprivnikar

Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2024
V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Stimulerings Fonds Creative Industrie NL in Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija

Raziskovalna oprema je bila podprta preko projekta “Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora – RI-SI-EPOS”, ki ga finančno podpirajo Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Zahvala: Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija (Borut Peric, Polona Kovačič, Borut Lozej, Tomaž Smerdelj, dr. Rosana Cerkvenik, Marko Požar), Inštitut za raziskovanje krasa, ZRC SAZU (Matej Blatnik), Center Rog (Tomo Per, Keramičarski lab in FabLab), Snježana Premuš, Blaž Pavlica (Ljudmila), Urška Savič, Damjan Ristić (Cerkev Sv. Jožefa), Maruša Mazej

91 in stock

Cena: 20€


(un)real data ☁️ – (🧊)real effects raziskuje inherentno dvoumnost podatkov kot priložnost, da svet ne le opišemo, temveč vanj strateško interveniramo. Je z manipulacijo naših podatkovnih tokov mogoče povzročiti točno določene učinke v resničnem svetu? Lahko skozi namerno ustvarjanje podatkov vstopimo v interakcijo z algoritemskim okoljem, ki je netransparentno, izmikajoče ter hkrati vseobsegajoče? V tej knjigi avtorji in umetniki raziščejo ustvarjanje nerealnih podatkov kot dejanje upora in zoperstavljanja, hkrati pa tudi kot poizkus, da bi vpričo sistemov, za katere se zdi, da ne puščajo prav veliko prostora za domišljijo in izbiro, izoblikovali majhne in pogosto začasne prostore delovalnosti in avtonomije.

Z besedili Régine Debatty, Xiaowei R. Wang, Günseli Yalçınkaya, Milie Xin Bi in Thomasa Spiesa, umetniškimi deli Simona Weckerta in Total Refusal ter kolaborativnim projektom Selene Savić, Gordana Savičića in !Mediengruppe Bitnik.

EN | 10,5 x 16,7 cm | 192 strani | čb in 1/32 tisk | mehka vezava | 2024
ISBN 978-961-7173-57-4


Kolofon

(un)real data ☁️ – (🧊)real effects

Régine Debatty, Thomas Spies, Xiaowei Wang, Milia Xin Bi, Günseli Yalçınkaya

Uredniki: !Mediengruppe Bitnik, Janez Fakin Janša
Pomočnika urednika: Noemi Garay, Rok Kranjc
Lektura: Miha Šuštar
Oblikovanje in prelom: Federico Antonini, Simone Cavallin

Posebna zahvala: Felix Stalder

Tisk: Collegium Graphicum
Naklada: 600

Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Zanj: Marcela Okretič

Ljubljana, november 2024
© Aksioma, avtorji

Povezani dogodek: Taktike & praksa #15: (Ne)realni podatki – realni učinki

Kora

Gaia Radić
Gaia Radić
Kora

Kuratorka
Maja Burja

Razstava
2.–24. oktober 2024
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+


Umetnica Gaia Radić s svojo potopitveno videoinstalacijo Kora odpira novo poglavje v prepletu virtualnih svetov, ki delujejo kot zaznavne pripovedi ter hkrati preoblikujejo prostore, katere naseljujejo, v avtopoietične sisteme svetovljenja.

V Kori prostor negibno čaka na obiskovalca. Ko se ta pojavi, znotraj prostrane virtualnosti vznikne razcepljeno gledišče. Skozi dve nasprotni odprtini se začne razgrinjati geološki teren, za katerega se zdi, da ni zavezan nobeni specifični lokaciji. Svet, sestavljen iz medsebojno povezanih lagun, izgleda preplavljen z eterično prvobitno tekočino, ki prostor ohranja v stanju nenehnega spreminjanja.

Neprekinjeni tok obiskovalčevo oko vodi pot zgubani topologiji, ta pa se obenem tudi počasi vije skozi gledalca. V tem srečanju zaznavni organi gledalca postanejo kanali, skozi katere prostor reflektira samega sebe. Kora oblikuje svojega materialnega gostitelja in obenem ta oblikuje njo, pri čemer instalacija svoj generativni potencial uresniči, ko se fizična in virtualna razsežnost srečata skozi gledalčevo zaznavo.

Heterotopični prostor deluje kot sito, kjer se en svet odseva in lomi v drugega, kar poraja samonanašalno resničnost, ki se neprestano oblikuje znova. Kajti takoj ko se samooblikovanje prične, nastopi razpršitev. Ko gledalec odide, se pokrajina umiri, Kora pa se povrne v stanje mirovanja do prihoda novega telesa.

AVTORICA

Aleksandar Selak

Gaia Radić je novomedijska umetnica, ki deluje na področju računalniške grafike in prostorske instalacije. Diplomirala je iz kiparstva na Akademiji v Reki. Trenutno opravlja magistrski študij videa, animacije in novih medijev ter hkrati študira arhitekturo na Univerzi v Ljubljani.  Razstavljala je v okviru številnih samostojnih in skupinskih razstav na Hrvaškem in v Sloveniji ter za svoje delo prejela nagrado ERSTE na 36. Salonu mladih v Zagrebu.

KURATORKA

Domen Pal / Aksioma

Maja Burja je kuratorka in producentka na področju novomedijske umetnosti. Njeno delo zaznamujejo kritično ukvarjanje z nastajajočo in zastarelo tehnologijo ter zanimanje za kibernetiko, metafikcijo in pojavno igranje. Doslej je kurirala in producirala več umetniških razstav in projektov, umetniških rezidenc, predavanj, delavnic, srečanj in festivalov. Od leta 2018 redno sodeluje z Društvom Ljudmila, od leta 2022 pa tudi z Zavodom Aksioma.

KOLOFON

Avtorica: Gaia Radić
Kuratorka in avtorica besedila: Maja Burja
Glasba in zvok: Gašper Torkar
Tehnična pomoč: Oskar Kandare

Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2024
V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+.

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške

Zahvala: Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost, Zavod Projekt Atol, Andrej Škufca

Končna projekcija je bila upodobljena v sodelovanju s Češkim nacionalnim superračunalniškim centrom IT4Innovations, VSB – Tehniška univerza v Ostravi.

    Taktike&Praksa [podkast]: Prihodnost za nami

    PXXP•XXV: Spekulacija in razkroj

    S4 [Prihodnost za nami] E10: Kakšne so omejitve medvrstne komunikacije? [z Majo Smrekar]

    Psi že tisočletja živijo skupaj z nami. V kolikšni meri smo se z njimi zbližali, odkar smo jih udomačili? Umetnica Maja Smrekar je v enem svojih performansov biološko posegla v svoje telo, da je z lastnim mlekom lahko nahranila mladiča islandskega špica. Za to spektakularno in po mnenju nekaterih kontroverzno zunanjo podobo se skriva raziskovanje medvrstnega materinstva, ki je načelo neprijetna vprašanja, kot so instrumentalizacija ženskih teles, problematičen položaj človeške vrste na vrhu in v središču ekosistemov, dvoumnost biotehnoloških obljub ter možnost postčloveškega sveta.


    KOLOFON

    Gostiteljica: Régine Debatty
    Gost: Maja Smrekar

    Zvočni posnetek: Régine Debatty
    Glasba ter obdelava in montaža zvoka: Gašper Torkar

    Prihodnost za nami, serija podkastov

    Kuratorka: Régine Debatty
    Koordinator: Janez Fakin Janša
    Producentka: Marcela Okretič

    Produkcija:
    Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2024

    Del programa:
    PXXP•XXV: Spekulacija in razkroj

    Zasnova in soorganizacija:
    Aksioma

    Za:
    Pixxelpoint – 25. mednarodni festival sodobnih umetniških praks

    Produkcija in soorganizacija:
    Kulturni dom Nova Gorica

    V okviru:
    GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica 2025

    Finančna podpora:
    Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Nova Gorica

    S4 [Prihodnost za nami] E9: Ko vaše mesto vodi UI [s Pinar Yoldas]

    Pametna mesta po vsem svetu uvajajo klepetalnike, avtonomna vozila in tehnologije umetne inteligence, ki naj bi pospešili upravne postopke, spodbudili zaposlovanje v policiji, zapolnili luknje na cestah in poiskali vire v knjižnici. Bi algoritemske sisteme nadzora in upravljanja lahko uporabili za vse javne storitve? Bi izjemno učinkovita mucka, opremljena z umetno inteligenco, lahko centralizirala in poosebila vse postopke, organe in predpise, brez katerih veliko mesto ne more delovati? Umetnica, oblikovalka in raziskovalka Pinar Yoldas meni, da je to možen in morda celo zaželen scenarij. Zakaj ljubeč in prikupen robot ne bi bolje skrbel za življenja državljanov kot človeški visoki uradniki?


    KOLOFON

    Gostiteljica: Régine Debatty
    Gost: Pinar Yoldas

    Zvočni posnetek: Régine Debatty
    Glasba ter obdelava in montaža zvoka: Gašper Torkar

    Prihodnost za nami, serija podkastov

    Kuratorka: Régine Debatty
    Koordinator: Janez Fakin Janša
    Producentka: Marcela Okretič

    Produkcija:
    Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2024

    Del programa:
    PXXP•XXV: Spekulacija in razkroj

    Zasnova in soorganizacija:
    Aksioma

    Za:
    Pixxelpoint – 25. mednarodni festival sodobnih umetniških praks

    Produkcija in soorganizacija:
    Kulturni dom Nova Gorica

    V okviru:
    GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica 2025

    Finančna podpora:
    Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Nova Gorica

    S4 [Prihodnost za nami] E8: Ukrotiti in izigrati UI [s Sanelo Jahić]

    Mar je v podatke mogoče pretvoriti čisto vse – tudi uvid, prilagodljivost, domišljijo in druge veščine, ki jih pogosto povezujemo z ustvarjalnimi praksami? Bi se umetniki morali čutiti ogrožene zaradi modelov umetne inteligence, ki skladajo glasbo, ustvarjajo animirane filme in pišejo romane? Ali pa je v umetniškem umu vendarle nekaj neizračunljivega? Naj ustvarjalci napovedne algoritme razumejo kot prijatelje ali sovražnike? Je tudi umetniške procese in geste mogoče avtomatizirati?

    Umetnica Sanela Jahić sodeluje z inženirji, predavatelji kreativnega in socialnega računalništva ter strokovnjaki s področja zdravstvene informatike ter v tej luči raziskuje podrejenost delavcev strojem, možnost avtomatizacije umetniških praks in vlogo algoritmov pri prehodu v avtoritarnost.


    Priporočena vsebina

    Sanela Jahić
    https://sanelajahic.com

    NO TO AI, YES TO A NON-FASCIST APPARATUS
    https://sanelajahic.com/works/no-to-ai-yes-to-a-non-fascist-apparatus

    V pogovoru so omenjeni naslednji avtorji in knjige:

    Matko Meštrović
    https://monoskop.org/Matko_Me%C5%A1trovi%C4%87

    Douglas R. Hofstadter, I Am a Strange Loop, 2007 (Basic Books)
    https://en.wikipedia.org/wiki/I_Am_a_Strange_Loop

    Dan McQuillan, Resisting AI An Anti-fascist Approach to Artificial Intelligence, 2022 (Bristol University Press)
    https://danmcquillan.org/pages/book.html

    KOLOFON

    Gostiteljica: Régine Debatty
    Gost: Sanela Jahić

    Zvočni posnetek: Régine Debatty
    Glasba ter obdelava in montaža zvoka: Gašper Torkar

    Prihodnost za nami, serija podkastov

    Kuratorka: Régine Debatty
    Koordinator: Janez Fakin Janša
    Producentka: Marcela Okretič

    Produkcija:
    Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2024

    Del programa:
    PXXP•XXV: Spekulacija in razkroj

    Zasnova in soorganizacija:
    Aksioma

    Za:
    Pixxelpoint – 25. mednarodni festival sodobnih umetniških praks

    Produkcija in soorganizacija:
    Kulturni dom Nova Gorica

    V okviru:
    GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica 2025

    Finančna podpora:
    Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Nova Gorica

    S4 [Prihodnost za nami] E7: Solidarnost, nevarnosti in etika na tržiščih darkneta [z !Mediengruppe Bitnik]

    Tržišča na darknetu, zaščita identitete, avtonomni programi in kriptovalute so vsak na svoj način revolucionirali trgovino in družbo. Kaj se zgodi, če vse te disruptivne elemente združimo? Doma Smoljo in Carmen Weisskopf iz dua !Mediengruppe Bitnik sta razvila računalniški program, ki naključno kupuje blago in storitve na darknetu ter dostavo naroči na naslov umetniške galerije. Poleg skeniranega potnega lista in nenavadnega para ponarejenih dizajnerskih superg sta avtorja dobila tudi vpogled v to, katera fizična ali pravna oseba je pravno odgovorna, ko avtonomni program kupi prepovedano blago, kako nastajajo nove sive cone in kakšna je kakovost storitev trgovcev na darknetu.


    Priporočena vsebina

    KOLOFON

    Gostiteljica: Régine Debatty
    Gost: !Mediengruppe Bitnik

    Zvočni posnetek: Régine Debatty
    Glasba ter obdelava in montaža zvoka: Gašper Torkar

    Prihodnost za nami, serija podkastov

    Kuratorka: Régine Debatty
    Koordinator: Janez Fakin Janša
    Producentka: Marcela Okretič

    Produkcija:
    Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2024

    Del programa:
    PXXP•XXV: Spekulacija in razkroj

    Zasnova in soorganizacija:
    Aksioma

    Za:
    Pixxelpoint – 25. mednarodni festival sodobnih umetniških praks

    Produkcija in soorganizacija:
    Kulturni dom Nova Gorica

    V okviru:
    GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica 2025

    Finančna podpora:
    Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Nova Gorica

    S4 [Prihodnost za nami] E6: Na sledi fizikalnosti interneta [z Evanom Rothom]

    Ko je internet odpravil meje, razdalje in druge geografske značilnosti, smo sčasoma pozabili na njegovo materialnost: podatkovne centre, žice, usmerjevalnike, procesorje in velikansko mrežo podmorskih kablov. Umetnik Evan Roth je prepotoval svet, da bi z infrardečo kamero posnel obalne pokrajine, kjer optični podmorski kabli pridejo iz morja ter tako omogočajo komunikacijo prek oceanov.

    Razmislek o infrastrukturi, ki tvori in oblikuje internet, nam pomaga prodreti skozi digitalni šum, najti nove načine za delitev prostora z ljudmi, ki jih še ne poznamo, in začrtati kompleksnejšo sliko ranljivosti in prepletanj, ki oblikujejo dinamiko in geopolitiko komunikacijskih sistemov v 21. stoletju.


    Priporočena vsebina

    Evan Roth
    https://www.evan-roth.com

    Red Lines
    https://www.artangel.org.uk/project/red-lines

    V pogovoru so omenjene naslednje knjige:

    Andrew Blum, Tubes: A Journey to the Center of the Internet, 2012 (Ecco)
    https://www.andrewblum.net/tubes-2

    Astra Taylor, The People’s Platform: Taking Back Power and Culture in the Digital Age, 2014 (Metropolitan Books, Henry Holt and Company)
    https://us.macmillan.com/books/9781250062598/thepeoplesplatform

    Arden Reed, Slow Art: The Experience of Looking, Sacred Images to James Turrell, 2019 (University of California Press)
    https://www.ucpress.edu/book/9780520300583/slow-art

    KOLOFON

    Gostiteljica: Régine Debatty
    Gost: Evan Roth

    Zvočni posnetek: Régine Debatty
    Glasba ter obdelava in montaža zvoka: Gašper Torkar

    Prihodnost za nami, serija podkastov

    Kuratorka: Régine Debatty
    Koordinator: Janez Fakin Janša
    Producentka: Marcela Okretič

    Produkcija:
    Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2024

    Del programa:
    PXXP•XXV: Spekulacija in razkroj

    Zasnova in soorganizacija:
    Aksioma

    Za:
    Pixxelpoint – 25. mednarodni festival sodobnih umetniških praks

    Produkcija in soorganizacija:
    Kulturni dom Nova Gorica

    V okviru:
    GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica 2025

    Finančna podpora:
    Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Nova Gorica

    S4 [Prihodnost za nami] E5: Socialna pravičnost, satira in videoigre [s Paolom Pedercinijem iz MOLLEINDUSTRIE]

    Je mogoče izdelati videoigre o okoljski pravičnosti ali delu? Kaj pa o religiji, vojski, nasilju s strelnim orožjem, množični inkarceraciji, priseljevanju ali antropocenu? Bi tako težke teme lahko bile vir zabave? Je igre mogoče uporabiti tako, da bi igralci razmišljali o etiki, politiki in gospodarstvu? MOLLEINDUSTRIA že od leta 2003 ustvarja »domača zdravila za idiotizem prevladujočih oblik razvedrila v obliki kratkih eksperimentalnih iger«. Kar se je začelo kot projekt ustvarjanja pikrih parodij, je kmalu postalo eno najbolj ikoničnih pionirskih del na področju kritičnih videoiger.


    Priporočena vsebina

    KOLOFON

    Gostiteljica: Régine Debatty
    Gost: Paolo Pedercini iz MOLLEINDUSTRIE

    Zvočni posnetek: Régine Debatty
    Glasba ter obdelava in montaža zvoka: Gašper Torkar

    Prihodnost za nami, serija podkastov

    Kuratorka: Régine Debatty
    Koordinator: Janez Fakin Janša
    Producentka: Marcela Okretič

    Produkcija:
    Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2024

    Del programa:
    PXXP•XXV: Spekulacija in razkroj

    Zasnova in soorganizacija:
    Aksioma

    Za:
    Pixxelpoint – 25. mednarodni festival sodobnih umetniških praks

    Produkcija in soorganizacija:
    Kulturni dom Nova Gorica

    V okviru:
    GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica 2025

    Finančna podpora:
    Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Nova Gorica

    S4 [Prihodnost za nami] E4: Intimno in osebno z neosebnimi strukturami moči [z Jill Magid]

    Kakšen je občutek, ko se vtihotapiš v strukture moči, ki se večini zdijo brezosebne in zastrašujoče, ali ko delaš ob njih? Kako izkoristiti sistemske vrzeli in posebnosti, ki so sestavni del institucij oblasti, kot so obveščevalne agencije, korporacije, birokracije in organi pregona? Umetnica, avtorica in filmska ustvarjalka Jill Magid s pomočjo malih institucionalnih posebnosti vzpostavi intimno povezavo z ljudmi »od znotraj« ter tako raziskuje čustvene, filozofske in pravne napetosti med posameznikom in ustanovami, ki upravljajo z našimi življenji.


    Priporočena vsebina

    KOLOFON

    Gostiteljica: Régine Debatty
    Gost: Jill Magid

    Zvočni posnetek: Régine Debatty
    Glasba ter obdelava in montaža zvoka: Gašper Torkar

    Prihodnost za nami, serija podkastov

    Kuratorka: Régine Debatty
    Koordinator: Janez Fakin Janša
    Producentka: Marcela Okretič

    Produkcija:
    Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2024

    Del programa:
    PXXP•XXV: Spekulacija in razkroj

    Zasnova in soorganizacija:
    Aksioma

    Za:
    Pixxelpoint – 25. mednarodni festival sodobnih umetniških praks

    Produkcija in soorganizacija:
    Kulturni dom Nova Gorica

    V okviru:
    GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica 2025

    Finančna podpora:
    Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Nova Gorica

    S4 [Prihodnost za nami] E3: Koliko je vredna naša demokracija? [z UBERMORGEN]

    V času predsedniške tekme leta 2000 med Georgeem Bushem in Alom Gorom je skupina »samosvojih avstrijskih poslovnežev« vzpostavila platformo, na kateri so ameriški volivci svoje glasove lahko prodajali na spletnih dražbah. Trinajst ameriških zveznih držav je projekt skušalo ustaviti z začasnimi prepovedmi opravljanja dejavnosti in sodnimi odredbami. Nastal je naravnost osupljiv medijski cirkus. Izkazalo se je, da poslovneži, ki so stali za tem škandaloznim delom, niso bili podjetniki, ampak umetniki: to sta bila Liz Haas in Lúzius Bernhard, poznana kot duo UBERMORGEN. Njuna umetniška intervencija je postala viralna davno preden smo izraz »postati viralen« sprejeli v naš besednjak. Kaj to pove o stalnem zamenjevanju dejstev in fikcije, nepreglednosti demokratičnih institucij v kapitalizmu in lahkotnosti, s katero dvojica provokatorjev lahko preusmerja pozornost množičnih medijev?


    KOLOFON

    Gostiteljica: Régine Debatty
    Gost: UBERMORGEN 

    Zvočni posnetek: Régine Debatty
    Glasba ter obdelava in montaža zvoka: Gašper Torkar

    Prihodnost za nami, serija podkastov

    Kuratorka: Régine Debatty
    Koordinator: Janez Fakin Janša
    Producentka: Marcela Okretič

    Produkcija:
    Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2024

    Del programa:
    PXXP•XXV: Spekulacija in razkroj

    Zasnova in soorganizacija:
    Aksioma

    Za:
    Pixxelpoint – 25. mednarodni festival sodobnih umetniških praks

    Produkcija in soorganizacija:
    Kulturni dom Nova Gorica

    V okviru:
    GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica 2025

    Finančna podpora:
    Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Nova Gorica

    S4 [Prihodnost za nami] E2: Dekolonizacija muzejskih zbirk [z Noro Al-Badri]

    Večina zahodnjakov raje ne razmišlja o vedno daljšem seznamu naropanih in nezakonito pridobljenih muzejskih eksponatov neprecenljive vrednosti. Razen če kakšen škandal, protest, film ali sodobno umetniško delo prisili nekdanje kolonialne sile, da se soočijo s svojimi ustanovami, ki obvladujejo dostop do znanja, kulturnega gradiva in globalnih pripovedi o zgodovini. Nora Al-Badri že od leta 2016 razvija umetniška dela, ki z umetno inteligenco, globokimi ponaredki in 3D skeniranjem sprožajo razprave o neravnovesju moči in etičnosti muzejskih praks.


    KOLOFON

    Gostiteljica: Nora Al-Badri
    Gost: Trevor Paglen 

    Zvočni posnetek: Régine Debatty
    Glasba ter obdelava in montaža zvoka: Gašper Torkar

    Prihodnost za nami, serija podkastov

    Kuratorka: Régine Debatty
    Koordinator: Janez Fakin Janša
    Producentka: Marcela Okretič

    Produkcija:
    Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2024

    Del programa:
    PXXP•XXV: Spekulacija in razkroj

    Zasnova in soorganizacija:
    Aksioma

    Za:
    Pixxelpoint – 25. mednarodni festival sodobnih umetniških praks

    Produkcija in soorganizacija:
    Kulturni dom Nova Gorica

    V okviru:
    GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica 2025

    Finančna podpora:
    Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Nova Gorica

    S4 [Prihodnost za nami] E1: Psihološko delovanje in drugi tajni vojaški programi [s Trevorjem Paglenom]

    Trevor Paglen je vrsto let dokumentiral operacije, lokacije in dejavnosti, ki naj bi javnosti ostale skrite. Spremljal in fotografiral je svet tajnih satelitov, s helikopterjem preletel sedež ameriške Agencije za nacionalno varnost z izrecnim namenom, da bi ga fotografiral iz zraka, ter v letih po prelomu tisočletja raziskoval Cijin program »izrednih izročitev«, ki je vključeval ugrabitve, izginotja in mučenje ljudi, ki jih je agencija obdolžila terorizma.

    Umetnik, avtor in geograf spregovori o sumljivih dejavnostih na nočnem nebu, tajnih programih in uporabi človeške zaznave kot orožja v okviru vojaških in civilnih operacij vplivanja.


    Priporočena vsebina

    Trevor Paglen
    https://paglen.studio

    Doty
    https://paglen.studio/2023/05/10/doty

    Trevor Paglen, I Could Tell You But Then You Would Have to Be Destroyed By Me: Emblems from the Pentagon’s Black World, 2008 (Melville House)
    https://paglen.studio/2020/04/22/symbology-patches

    KOLOFON

    Gostiteljica: Régine Debatty
    Gost: Trevor Paglen 

    Zvočni posnetek: Régine Debatty
    Glasba ter obdelava in montaža zvoka: Gašper Torkar

    Prihodnost za nami, serija podkastov

    Kuratorka: Régine Debatty
    Koordinator: Janez Fakin Janša
    Producentka: Marcela Okretič

    Produkcija:
    Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2024

    Del programa:
    PXXP•XXV: Spekulacija in razkroj

    Zasnova in soorganizacija:
    Aksioma

    Za:
    Pixxelpoint – 25. mednarodni festival sodobnih umetniških praks

    Produkcija in soorganizacija:
    Kulturni dom Nova Gorica

    V okviru:
    GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica 2025

    Finančna podpora:
    Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Nova Gorica

    Kawayoku pripovedke: estetizacija nasilja v vojaški, igričarski in družbenomedijski kulturi ter drugih zgodbah

    Noura Tafeche

    Cena: 6€


    Kawayoku je hibridno področje raziskovanja, ki preučuje presečišča kulture ljubkosti, digitalnega vojskovanja ter estetizacije nasilja v času semiotske dvoumnosti in postfaktičnosti. S tem ko oriše vse od fetišizacije gibanja Weapons Grade Waifus in antropomorfnih vojnih ladij v igrah, kot je Azur Lane, do strategij »Izraelskih« obrambnih sil na TikToku, esej razkriva, kako ljubkost in razvedrilo služita udomačevanju, saj državni nacionalizem spojita z nagajivostjo, uniformo pa z algoritmom.

    Noura Tafeche je vizualna umetnica in neodvisna raziskovalka, ki se osredotoča na net.art in radikalno razvedrilo. Preučuje pojave, vezane na spletne vizualne kulture, estetizacijo nasilja na digitalnih platformah, jezikovno eksperimentiranje in vizualno reprezentacijo spekulativnih teorij.

    SI | 10.5 x 16.7 cm | 39 strani | barvno | mehka platnica | 2024
    ISBN 978-961-7173-53-6 (Tiskana)
    ISBN 978-961-7173-55-0 (Digitalna)


    Kolofon

    Noura Tafeche
    Kawayoku pripovedke: estetizacija nasilja v vojaški, igričarski in družbenomedijski kulturi ter drugih zgodbah

    Naslov izvirnika:
    The Kawayoku Tales: Aestheticisation of Violence in Military,
    Gaming, Social Media Cultures and Other Stories


    PostScriptUM #51
    Urednik zbirke: Janez Fakin Janša

    Založnik: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
    Zanj: Marcela Okretič

    Pomočnik urednika: Rok Kranjc
    Prevod in lektura: Miha Šuštar
    Oblikovanje: Federico Antonini
    Prelom: Sonja Grdina

    Naslovna fotografija: kolaž Noure Tafeche iz leta 2024, ki temelji na podobah iz igre Azur Lane in je zaščiten z licenco CC-BY-NC-SA: Dace, ilustracija je delo 梦咲枫; Monarch, ilustracija je delo Liduka; Juno, ilustracija je delo 梦咲枫; posnetek zaslona »flotne zasnove«, objavljene na Redditu pod uporabniškim imenom niteshumo57.

    © Aksioma | Avtorske pravice besedila in slik so last avtorja
    Ljubljana, avgust 2024

    Izdano v okviru projekta .expub ob finančni podpori Evropske unije.
    https://networkcultures.org/expub

    Pogledi in mnenja avtorjev so njihova lastna in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Niti Evropska unija niti EACEA ne moreta biti odgovorni zanje.

    Ob dodatni podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana.

    Ta publikacija dopolnjuje videoesej, ki ga je Institute of Network Cultures objavil 26. septembra 2023 na THE VOID. https://networkcultures.org/void/2023/09/26/kawayoku-inception/

    The PostScriptUM Anthology (2010–2023)

    Essays on Art, Technology, Society and the Environment

    Cena: 25€


    … algoritem, antropocen, avtorstvo, bio umetnost, bot, časovnost, človek/narava, DAO, davčne oaze, delo, digitalni kapitalizem, družba delegiranja, državljanstvo, ekologija, ekonomija na poziv, finance, gledališče, globoka država, globoki splet, hekanje, hektivizem, hiperobjekti, hitrost, humor, identiteta, imena, infrastrukture, institucije, internet, jezik, kaligrafija, kapitalizem, kripto, kriptografija, kritika, lastništvo, letališča, Luther Blissett, medijska kultura, medijski dogodek, memi, merilo, mikroplastika, nadzor, napovedni algoritem, narava, neodvisna igra, net art, nezamenljivi žetoni, novi ekstraktivizem, oblast, obveščevalne agencije, odpadki, offshoring, ogljični odtis, opazovanje, peer-to-peer, piratstvo, piškotki, platformna ekonomija, podatkovno rudarjenje, podnebne spremembe, podobe, politika, ponaredek/potegavščina, ponovna uporaba tehnologij, ponovna uprizoritev, portret, postčlovek, postkapitalizem, postrast, prekarno podjetništvo, prekarnost, pretirana identifikacija, priključitev, prilagajanje, pripadnost, pripovedovanje, produkcija, programska oprema, psevdodogodek, računalniška infrastruktura, radikalna geografija, rast, razredi, readymade, recikliranje, revna podoba, ruševine, samoizkoriščanje, skrite pokrajine, smrt avtorja, sodelovanje, spol, steganografija, stroji brez državljanstva, svetovljenje, šifriranje, tajne operacije, televizija zaprtega kroga, učinkovitost, umetna inteligenca, utopija, varnost, velepodatki, veriženje blokov, videnje, vidnost, vojska, zakrivanje, zapeljevanje, zasebnost, zgodba/pripoved …

    Kaj nam antologija o umetnosti, tehnologiji, družbi in okolju lahko pove o prihodnosti? V kolikšni meri kritična besedila in širše kultura lahko v času dolgotrajne splošne krize ponudijo orodja za premislek in ukrepanje? Ko nas preplavi občutek, da nimamo nikakršnega vpliva na dogajanje v današnjem svetu, bi edini korak naprej lahko bil, da se ozremo nazaj, ne da bi pri tem izgubili željo in vzgib po spreminjanju sedanjosti in oblikovanju prihodnosti.

    EN | 10,5 x 16,7 cm | 418 strani | čb tisk | mehka vezava | 2024
    ISBN 978-961-7173-51-2


    Kolofon

    The PostScriptUM Anthology (2010–2023)
    Essays on Art, Technology, Society and the Environment

    Prispevali: Aude Launay, Bojana Kunst, Clémence Seurat, Daniela Silvestrin, Dušan Kažić, Eva & Franco Mattes, Felix Stalder, Florian Cramer, Geoff Cox, Ida Hiršenfelder, Inke Arns, James Bridle, Jaya Klara Brekke, Jon Lackman, Lev Kreft, Marc Garrett, Martin Zeilinger, Matthew Fuller, Mojca Kumerdej, monochrom, Nika Mahnič, Paolo Ruffino, Primož Krašovec, Régine Debatty, RYBN, Silvio Lorusso, Steve Rushton, Tomislav Medak, Trevor Paglen, Valentina Tanni, Vuk Ćosić

    Urednika: Daphne Dragona, Domenico Quaranta
    Glavni urednik: Janez Fakin Janša
    Pomočnik urednika: Rok Kranjc

    Lektoriranje: Miha Šuštar
    Oblikovanje in prelom: Federico Antonini, Simone Cavallin
    Tisk: Collegium Graphicum
    Naklada: 350

    Izdal: Aksioma – Institute for Contemporary Art, Ljubljana
    Represented by: Marcela Okretič

    Ljubljana, april 2024
    © Aksioma, avtorji

    Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

    To top