zvočna nadgradnja Aksiominega istoimenskega diskurzivnega programa
Postajanje–dekle: O postčloveških subjektivitetah in algoritemskih epistemologijah
Sophie Publig, Charlotte Reuß
Si programska posodobitev? (T-shirt)
Bela majica | črn in svetlo roza tisk | 100 % certificiran organski bombaž | PETA-odobreno – vegansko
Model: unisex Velikost: XL
Posebna cena do 9. julija!
25,00 20,00 €
Majica 16. izdaje taktike&praksa, letnega diskurzivnega programa, ki ga pripravlja Aksioma in je posvečen umetnosti, družbi in tehnologiji.
Ali si programska posodobitev? raziskuje, kako programski sistemi usmerjajo interakcijo, zaznavanje in sprejemanje odločitev. Program preučuje logike participacije, ki so vgrajene v platforme, aplikacije in omrežna okolja, ter se sprašuje, kje še obstaja prostor za kolektivno organizacijo in intervencijo.
Dobrodošli v trilogijo »Weird AF« , tridelno serijo kratkih filmov, ki kartirajo čustvene, kulturne in bivanjske posledice življenja v obdobju post-resnice. Vsak arhivsko zasnovan film, posnet z glasom sintetičnega Adama Curtisa, sledi eni izmed faz človekovega prilagajanja na neresničnost.
The Future Ahead Will Be Weird AF (2023, 10 min) Postavljen v neresničnost sveta, ki ga poganja umetna inteligenca in kjer se resničnost zabriše z deepfake-i, obujenimi zvezdniki ter razpadajočo internetno kulturo, film The Future Ahead Will Be Weird AF, raziskuje naš zdrs v zmedo in prilagajanje sintetičnim identitetam – ter opozarja, da v prihajajočem kaosu nič več ne bo delovalo resnično, a bo vseeno zahtevalo našo pozornost.
The Future Is Going to Be Weird AF (2024, 10 min) Medtem ko se ukvarjaš s poljubljanjem neživih agentov in uporabljaš ASMR za beg iz realnosti, film pokaže, kako čustveno oglaševanje preoblikuje naša najgloblja čustva in kako ta afektivna, posredovana resničnost zamegljuje našo najnujnejšo nalogo: preživetje.
The Future Is Now Finally Weird AF (2025, 12 min) Postavljen v svet AI agentov, orožarsko uporabljenih jezikovnih modelov in hiper-fleksibilnih humanoidov, ki služijo kapricam tehnoloških direktorjev, medtem ko svet gori in so običajni ljudje ujeti v neposredni boj za vsakdan, film The Future Is Now Finally Weird AF sledi našemu padcu v premišljeno zasnovane distrakcije. Prihodnost ni več samo čudna – že je med nami.
AVTORICA
Silvia Dal Dosso
Silvia Dal Dosso je umetnica, pisateljica in raziskovalka digitalnih tehnologij in spletnih subkultur. Leta 2016 je soustanovila Clusterduck, umetniški kolektiv, ki deluje na področju raziskovanja, oblikovanja in transmedijskega. V okviru Clusterducka je ustvarila in kurirala kolektivne razstave in interaktivne instalacije, kot sta #MEMEPROPAGANDA ter Meme Manifesto, in publikacije, kot je Vodič po Detektivskem zidu (Aksioma, 2021) in Deep Fried Feels (Nero, 2024). Silvijini prispevki o umetnosti, tehnologiji in načinih, kako slednjo preživeti, so bili objavljeni v revijah INC Longform, Domus, Not ┃ Nero in sparse.
Na delavnici bodo udeleženke raziskovale fluidno identiteto osebe Girl Online skozi prizmo avtoteorije, pri čemer bodo uporabljale digitalna orodja, katera so navdihnila prakse girlblogging-a, kot so pisanje dnevnikov, spekulativno pripovedništvo, fenovska fikcija, zgodovine spletnega brskalnika in arheologija moodboard-ov. Prek ponovnega osmišljanja življenjskih poti kot pripovedi, ki jih oblikujejo razpoloženje, energija in značajske lastnosti – podobno kot pri ustvarjanju lika v videoigri The Sims – boste lahko razmislile, kako gradimo in performiramo svoje identitete na spletu in zunaj njega. Projiciranje protislovij, ki jih uteleša Girl Online, na ustvarjanje osebnega avatarja ponuja možnost performiranja kritike spolnih stereotipov v povezavi s platformnim kapitalizmom, hkrati pa priznava identiteto Girl Online kot ukoreninjeno v poznem kapitalizmu. Poigravanje s kulturnimi artefakti girlblogging-a udeleženkam omogoča, da odkrijejo prepletenost med svojim digitalnim in “mesenim” jazom ter eksperimentirajo s ponovnim uzgodbovanjem svoje eksistence skozi perspektivo Girl Online.
Cilji delavnice: Globlje razumevanje konstrukcije fluidnih identitet v kontekstu digitalnih kultur, poznega kapitalizma in posthumanizma.
Praktična orodja za pripovedovanje zgodb in avtoteorijo za oblikovanje novih pripovedi
Tehnike, specifične določenim medijem, namenjene interakcijam s spletnimi artefakti in njihovi reinterpretaciji, kot sta zgodovina spletnega brskalnika in arheologija Tumblrja.
Posodobljen vpogled v prepletanje osebne identitete in digitalnih kultur skozi prizmo Girl Online.
Trajanje: 2 uri
Potrebni materiali in znanje: Predhodno znanje ni potrebno, le odprt um in pripravljenost za raziskovanje! Udeleženke naj s seboj prinesejo prenosni ali tablični računalnik za spletno raziskovanje in pisanje Za skiciranje idej in misli zunaj spleta je priporočljivo imeti zvezek ali dnevnik
Sophie Publig je višja znanstvenica in internetna arheologinja, ki raziskuje digitalne ekosisteme. Na Weiblovem inštitutu za digitalne kulture na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju in v okviru Critical Media Lab v Baslu raziskuje in poučuje o memih, kritičnem posthumanizmu in digitalnem okultizmu, pri čemer se osredotoča na odkrivanje simbiotičnih odnosov med tehnologijo, kulturo in okoljem. Njena disertacija iz leta 2023 o zgodovini internetnih memov bo prihodnje leto izšla pri založbi punctum books. Sophie v sodelovanju s Charlotte Reuß od leta 2024 izvaja raziskovalni projekt @weareallgirlsonline.
Charlotte Reuß raziskuje digitalne kulture, avtorske pravice ter komodifikacijo in dostopnost kulture. Od leta 2020 je povezana z Oddelkom za umetnostno zgodovino, Oddelkom za umetnostno vzgojo in Weiblovem inštitutu za digitalne kulture na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju, kjer izvaja doktorsko raziskavo o dostopnosti kulture v kontekstu digitalnosti. Poleg Sophie Publig sodeluje tudi pri raziskovalnem projektu @weareallgirlsonline. Charlotte je diplomirala iz umetnostne zgodovine na Univerzi na Dunaju ter iz evropske umetnostne zgodovine in filozofije na Univerzi Ruperto Carola v Heidelbergu.
Svetopisemska zgodba o padcu je zrcaljena v mitu o Pandorini skrinjici. V grški mitologiji je bila Pandori, prvi ženski, zaupana skrinjica, ki je ni smela odpreti. Toda radovednost jo je premagala in s tem je izpustila vso zlo sveta – žalost, bolezen in smrt. V skrinjici je ostalo le Upanje, ki je človeštvu med trpljenjem lahko nudilo vsaj kanček utehe.
Femme in queer subjektom v naši družbi je pogosto skupen cikel razočaranja nad realnostjo in nato iskanja poti – pogosto skozi več identitetnih kriz – do ponovne očaranosti nad življenjem. Pridobivanje védenja za te subjekte pomeni razgradnjo stoletij zatiralskih sistemov, le da na koncu pogosto ostanejo sami v temni praznini. To brezno, pogosto opisano kot temačen trans, je zajeto v številnih spletnih memih, kot so tisti pod oznako #girlcore, kjer sta védenje in proces spoznavanja enačena z nasilnim dejanjem in izgubo nedolžnosti.
Socrates Stamatatos in Joanna Bacas vas na svoji multimedijski razstavi EVA (Evil Vibrant Astute) 2.0 vabita k igri. Obsežna instalacija je hkrati mesto – podobno otroškim igralnim kompletom iz našega otroštva – in struktura, ki spominja na notranjost stroja oziroma matično ploščo. V tem nenavadnem mestu lahko obiskovalke komunicirajo s pomočjo omrežja, zasnovanega posebej za ta projekt. Prek njega si lahko izmenjujejo teorije in medijske vsebine o temah, kot so deklištvo, feminizem, ponovna očaranost in tehnologija.
Umetnici vabita obiskovalce, da počepnejo in se igrajo, kot so to počeli kot otroci. Ob obujanju spominov na neskončne igre in brezmejne domišljijske svetove lahko prepoznajo, kako sta fantazija in magija bili sestavni del njihovega zgodnjega očaranja nad življenjem in svetom.
EVA 2.0 je zaključna razstava programa taktike&praksa #16. Razširja njegove tematske usmeritve in se osredotoča na idejo delovanja kot odziva na zatiralske sisteme. Kako lahko ponovna očaranost spodbuja okolja za kolektivno delovanje? Kako lahko fantazija in eskapizem postaneta orodji za sinergijo in vizualizacijo bolj pravične ter svetlejše prihodnosti?
AVTORJA
Domen Pal / Aksioma
Joanna Bacasje transdisciplinarna umetnica, ki trenutno živi v Berlinu. Diplomirala je iz likovne umetnosti in kiparstva na Akademiji za umetnost Weissensee. Njena praksa zajema keramiko, nakit, poezijo in ilustracijo, pri čemer skozi kvir feministično perspektivo raziskuje identiteto, delovanje, čutnost in upor. Poleg kritike zatiralskih sistemov si njeno delo zamišlja utopične alternative ter telo ponovno uveljavlja kot prostor ozdravljenja in opolnomočenja. Razstavljala je na mednarodni ravni, med drugim v HGW STD, na Milan Jewelry Week, Budapest Jewelry Week in v Schwules Museum Berlin, nedavno pa je sodelovala na simpoziju, organiziranim na Die Angewandte o digitalnih konstrukcijah deklištva. Njeni makeup dizajni so bili predstavljeni v Vogue, Playboy, Cosmopolitan ter v produkcijah Narodnega gledališča Grčije in na Berlinskem tednu mode.
Socrates Stamatatos je neodvisni kurator in transdisciplinarni umetnik iz Aten. V svojih kuratorskih, umetniških in teoretskih prizadevanjih se ukvarja s queer izkušnjo in filozofijo skrbi, pri čemer se osredotoča na opolnomočenje marginaliziranih skupin z uporabo digitalnih tehnologij za povezovanje in gradnjo skupnosti. Diplomiral je iz teorije in zgodovine umetnosti. Svoje delo in prispevke različnih disciplin je razstavil samostojno in v sodelovanju z različnimi umetniškimi in kulturnimi institucijami, med drugim z Institute of Network Cultures, panke.gallery, HGW Std., Onassis ONX/AiR, die Angewandte in State of Concept. Je tudi štipendist programa Culture Moves Europe.
KOLOFON
Avtorja: Joanna Bacas, Socrated Stamatatos Pomočnica: Eva Orts
Price: 10€ Ta publikacija je na voljo samo v angleščini!
PostScriptUM #53
Marta Ceccarelli Internet’s Dark Forests: Subcultural Memories and Vernaculars of a Layered Imaginary
Splet ni več kraj, kamor gremo: je kraj, ki ga ne moremo zapustiti. V vse bolj hegemonističnem internetnem ekosistemu se pojavlja vprašanje: kje najti začasna digitalna zatočišča? Odgovor na to vse večjo potrebo po pobegu s »Clearneta« bi lahko bili temni gozdovi. Ti zaščiteni digitalni prostori tako strukturno kot diskurzivno omogočajo oblikovanje skupnosti, eksperimentiranje z lastno samopredstavitvijo ter ponujajo alternativne predstave v nasprotju z osrednjim internetom, ki ga oblikujejo platforme. Ko mečejo dolge sence prek peščice rodovitnih kotičkov spleta, se temni gozdovi razkrijejo le nekaterim. Na prvi pogled se njihov sistem zdi tih ali nerazumljiv. A ko si enkrat znotraj, slišiš le še šum.
Marta Ceccarelli je pisateljica, blogerka in neodvisna raziskovalka. blogreform je njen Substack, kjer se njena zanimanja izražajo skozi kulturne analize, eksperimentalno autofikcijo in druge oblike pisanja.
EN | 10.5 x 16.7 cm | 88 pp | barvni tisk | mehka platnica | 2025 ISBN 978-961-7173-60-4 (Tiskana)
Kolofon
Marta Ceccarelli Internet’s Dark Forests: Subcultural Memories and Vernaculars of a Layered Imaginary
PostScriptUM #53 Urednik zbirke: Janez Fakin Janša
Založnik: Aksioma – Institute for Contemporary Art, Ljubljana Zanj: Marcela Okretič
Prevod in lektura: Miha Šuštar Oblikovanje: Federico Antonini Prelom: Oskar Kandare
Naslovna fotografija: Anton Eichinger, Till Eulenspiegel, c. 1903 Public Domain
Objavljeno v okviru projekta .expub, ki ga financira Evropska unija.
Pogledi in mnenja avtorjev so njihova lastna in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Niti Evropska unija niti EACEA ne moreta biti odgovorni zanje.
Ob dodatni podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana.
Prvotno objavljeno pri The Institute of Network Cultures aprila 2024.