Trst je Nostra!


English
"Življenje damo, Trsta ne damo" - pod tem geslom so se po drugi svetovni vojni partizani odpravljali v okolico mesta, ki je potem, na podlagi političnega dogovora, kljub temu ostalo v Italiji. Geslo je v naslednjih desetletjih pridobilo nekoliko ironičen pomen spričo množice shopping obiskovalcev iz vseh krajev nekdanje Jugoslavije. Zaradi poosamosvojitvenega vdora liberalnega kapitalizma so za prebivalce Slovenije tovrstni izleti postali manj zanimivi, čeprav se še vedno radi nostalgično odpravimo v Trst na kavo. S Trstom smo vsa ta leta živeli v nekakšni poroki iz interesa in nismo bili pozorni na večplastnost vseh senzacij, ki jih ponuja mesto. Lahko bi nekoliko ironično rekli, da smo pravzaprav preizkušali formulo projekta Evropske unije.

Z življenjem oziroma njegovimi egzistencialističnimi, biotehnološkimi in bodyartističnimi vidiki se v svoji umetnostni produkciji ukvarja Janez Janša, umetnik, ki se je iz Italije preselil v Slovenijo kmalu po njenem nastanku. V zadnjem videu se je lotil Trsta kot metafore lastne življenjske izkušnje, ki jo zaznamujejo kulturna in identitetna prepletanja.
V na prvi pogled nedolžni formi štiridesetsekundnega spota, ki spominja na turistične panoramske razglednice MTV-ja in Travel Channela, Janša razkriva kode multikulturne politične realnosti mesta. Vsebinsko prenasičen hitro zmontiran pogled videokamere se giblje od lahkotne, bolj ali manj značilne arhitekturne plastike in urbane opreme, prepoznavnih hiš in avtomobilov, kot je, denimo, legendarni Fiat 500, do provokativnih grafitov in nevarnih političnih sporočil, kot je plakat ob Musollinijevem rojstnem dnevu na glavni ulici Viale XX Settembre. Janšev mozaik znakov je kompleksna struktura, ki se prepleta in povezuje v različne smeri. Arhitekturni in družbeni znanilci multikulturalizma so v spotu akcentirani s prizori novodobnih globalnih migracij.

Konkretnih političnih konotacij, ki jih vsebujejo urbana vizualna sporočila, se Janša loteva trezno in neprizanesljivo. Lastna življenjska pozicija mu omogoča distanciran in relativističen pogled, ki pa ni nevtralen. Namesto lažne dileme postavljanja na eno izmed strani, Janša izbira ozaveščeno in angažirano držo, dekontaminirano od pasti lokalnih pozicij. Eni bi temu najbrž rekli "umetnost brez meja", sam bi pa zadevo opredelil kot safari park med družbenoprostorskim videzom in politično resničnostjo.

Igor Španjol
 
 
<<back | download video | credits | aksioma