Svet brez nas
NZgodbe o dobi nečloveških akterjev
Razstava
27. junij–27. avgust 2017
Galerija Vžigalica | MGML, Ljubljana
Kuratorka
Inke Arns
Umetniki
Morehshin Allahyari & Daniel Rourke, Timo Arnall, Sidsel Meineche Hansen, Ignas Krunglevicius, Mark Leckey, Nicolas Maigret & Maria Roszkowska, Eva & Franco Mattes, Yuri Pattison, Sascha Pohflepp, Suzanne Treister, Addie Wagenknecht, Pinar Yoldas
V okviru programa State Machines
Razstava se sprašuje, kakšen bi lahko bil svet brez nas. A ne zamišlja si postapokaliptičnega scenarija, temveč ta svet opisuje kot rezultat postopnega razvoja, katerega začetki segajo v našo dobo. Razstava, katere iztočnici sta znanstvenofantastična literatura in filozofska šola spekulativnega realizma, se v veliki meri opira na načelo ekstrapolacije.
Orodje za ustvarjanje »sveta brez nas« je pri roki. Po naših cestah vozijo prvi avtomobili brez voznikov, novinarske članke sestavljajo algoritmi in stroji prevajajo besedila. Že leta 2009 so s tretjino vseh delnic v Evropski uniji in Združenih državah Amerike trgovali algoritmi. O sedanjem obsegu lahko le ugibamo.
V »svetu brez nas« bodo ljudi nadomestili stroji, umetno inteligenco bo optimizirala druga umetna inteligenca in algoritme bodo programirali drugi algoritmi, sposobni samostojnega učenja. Tako bo lahko nastal radikalno drugačen, postantropocentrični svet, v katerem bi se lahko nečloveške življenjske oblike navsezadnje izkazale za bolj prilagodljive od človeka. Za kakšen svet gre, je leta 2014 zapisal Benjamin Bratton: »Slabše od tega, da si (za umetno inteligenco) videti kot sovražnik, je to, da te sploh ne vidijo.«
Naraščajoči vpliv nečloveških akterjev v našem vsakdanjem življenju raziskuje ne le vrsta nedavnih filmskih uspešnic, kot je Ona (Her, 2013), in televizijskih serij, kot sta Črno zrcalo (Black Mirror, 2011) in Resnični ljudje (Äkta människor, 2012), temveč tudi sodobna (medijska) umetnost. Umetniki, ki sodelujejo na tej razstavi in jih je med drugim navdihnilo delo Timothyja Mortona Ekologija brez narave (Ecology Without Nature), raziskujejo možnosti postčloveške ekologije – v postantropocenu, dobi, v kateri bodo nadzor prevzele druge oblike »življenja«, kot so algoritmi, umetna inteligenca, umetno ustvarjeni nanodelci, gensko spremenjeni mikroorganizmi in navidezno pošastne rastline. Ta nova doba – ki se je že začela, pa čeprav neopazno – je doba nečloveških akterjev.
Svet brez nas je nastal in bil prvič predstavljen v HMKV v nemškem Dortmundu leta 2016. Na letošnji ljubljanski različici je predstavljen izbor z dortmundske razstave, dodanih pa mu je tudi nekaj del z razstave alien matter (Tuja snov), ki jo je pripravila kustosinja Inke Arns za transmediale (HKW – The Haus der Kulturen der Welt, 2017).Razstava se kot del projekta State Machines – Umetnost, delo in identiteta v času globaliziranih algoritmov konec poletja seli na Reko (Mali Salon / MMSU).
Pregled razstave: TUKAJ
PREDAVANJE KURATORKE
Inke Arns
Od Tuje snovi do Sveta brez nas
Torek, 27. junij 2017, ob 19. uri
Mestni muzej Ljubljana
Inke Arns bo govorila o dveh razstavah, ki ju je kot kustosinja pripravila pred nedavnim: Svet brez nas (The World Without Us, HMKV Dortmund, 2016/17) in Tuja snov (alien matter, transmediale festival, HKW Berlin, 2017). Tuja snov se nanaša na potencialno inteligentno snov, ki jo je ustvaril človek, a je hkrati radikalno drugačna. Je rezultat naturalizacije tehnoloških artefaktov. Okolja, ki jih oblikuje tehnologija, imajo za posledico nove odnose med človekom in strojem. Tehnični objekti, ki so bili prej opredeljeni zgolj kot uporabni predmeti, so postali avtonomni akterji. Njihove sposobnosti za učenje in mreženje vzbujajo dvom o nekoč jasni in prevladujoči ločnici med aktivnim subjektom in pasivnim objektom. Na razstavi Tuja snov je trideset umetnikov predstavilo dela o premikih znotraj tovrstnih struktur moči in zastavilo vprašanja o stanju našega sedanjega okolja oziroma o tem, ali je že prečkalo kritično točko in postalo »tuja snov«. Vsebinsko so bila dela razvrščena v štiri tematske sklope – o umetni inteligenci, plastiki, infrastrukturi in medmrežju stvari; to so podkategorije, ki naj bi se stapljale v porajajočem se velikem stroju in so zato, če parafraziramo Güntherja Andersa, »zastarelost prihodnosti«.
KURATORKA
Dr. Inke Arns, umetniška direktorica Hartware MedienKunstVerein (HMKV) v Dortmundu od leta 2005. Od leta 1993 naprej deluje v mednarodnem prostoru kot neodvisna kustosinja in teoretičarka, ki se specializira za medijsko umetnost, spletne kulture in Vzhodno Evropo. Po obdobju, ki ga je preživela v Parizu (1982–1986), je v Berlinu in Amsterdamu študirala rusko književnost, vzhodnoevropske študije, politologijo in umetnostno zgodovino (1988–1996), leta 2004 pa je doktorirala na Univerzi Humboldt v Berlinu z disertacijo o paradigmatskem premiku v tem, kako so umetniki reflektirali historično avantgardo in pojem utopije v projektih likovne in medijske umetnosti v osemdesetih in devetdesetih letih na območjih (nekdanje) Jugoslavije in Rusije. Kot kustosinja je pripravila razstave v ustanovah, kot so Bauhaus (Dessau), n.b.k. (Berlin), Moderna galerija (Ljubljana), Künstlerhaus Bethanien (Berlin), Karl Ernst Osthaus Museum (Hagen), Muzej savremene umetnosti (Beograd), HMKV (Dortmund), Centre for Contemporary Arts – CCA (Glasgow), KW Institute for Contemporary Art (Berlin), Videotage (Hong Kong), Muzej savremene umetnosti Vojvodine (Novi Sad), Center sodobne umetnosti Zamek Ujazdowski (Varšava), Center sodobne umetnosti »Znaki Czasu« (Toruń), Contemporary Art Centre CAC (Vilnius), Muzej Sztuki (Łodz), La Panacée (Montpellier), Jeu de Paume (Pariz), Autocenter (Berlin), Kunstpalais (Erlangen), Haus der Kulturen der Welt (Berlin), Kunsthal Charlottenborg (Copenhagen). Kot kustosinja je pripravila številne razstave doma in v tujini, med drugim: History Will Repeat Itself (2007), Arctic Perspective (2010), The Oil Show (2011), Sounds Like Silence (John Cage – 4’33’’ – Silence today / 1912 – 1952 – 2012) (2012), His Master’s Voice: On Voice and Language (2013), World of Matter (2014), »Now I Can Help Myself« – The 100 best online video tutorials (2014), Evil Clowns (2014), Hito Steyerl: Factory of the Sun (2016), Whistleblowers & Vigilantes (2016), The World Without Us (2016), alien matter (2017) in The Brutalism Appreciation Socitey (2017). Je avtorica številnih člankov o medijski umetnosti in spletni kulturi ter urednica razstavnih katalogov. Med njen knjižne publikacije sodijo Neue Slowenische Kunst (NSK) – an analysis of their artistic strategies in the context of the 1980s in Yugoslavia (2002), Net Cultures (2002), Objects in the mirror may be closer than they appear! The Avant-Garde in the Rear-View Mirror (2004).
KNJIGA
The World Without Us. Narratives on the Age of Non-Human Agents
Razstavni katalog
Izdal: Revolver Publishing by VVV
ISBN: 978-3-95763-393-4
POVEZANI DOGODKI
Adam Harvey
Computer Vision, Surveillance, and Camouflage
Predstavitev
Torek, 20. junij 2017, ob 19. uri
Mestna galerija Ljubljana
Umetnik na predavanju ponudi pregled o tem, kako smo videni z računalniškim vidom in kaj pomeni biti analiziran, hkrati pa predstavi kreativne protiukrepe za moduliranje vidnosti v strojno berljivem svetu.
Adam Harvey
Privacy Gift Shop
Razstava
21. junij–21. julij 2017
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
Maja Smrekar
Rekviem za prihodnost
Hibridni performans
5., 7., 8. julij 2017, ob 21. uri
Lutkovno gledališče Ljubljana
KOLOFON
Avtorji: Morehshin Allahyari & Daniel Rourke, Timo Arnall, Sidsel Meineche Hansen, Ignas Krunglevicius, Mark Leckey, Nicolas Maigret & Maria Roszkowska, Eva & Franco Mattes, Yuri Pattison, Sascha Pohflepp, Suzanne Treister, Addie Wagenknecht, Pinar Yoldas
Kuratorka: Inke Arns (HMKV)
Vodja produkcije: Janez Janša
Producenta: Marcela Okretič, Jani Pirnat
Izvršna producentka: Sonja Grdina
Odnosi z javnostmi: Alja Žorž, Janja Buzečan
Produkcija:
HMKV (Hartware MedienKunstVerein)
in Aksioma – Institute for Contemporary Art, Ljubljana
Koprodukcija:
Muzej in galerije mesta Ljubljane in Drugo more, Reka
Zahvale: Annely Juda Fine Art, London; bitforms gallery, New York; Cabinet, London; Carroll / Fletcher Gallery, London; Helga Maria Klosterfelde Edition, Berlin; Rodeo, London.
Svet brez nas v Ljubljani in na Reki je izveden v okviru projekta State Machines, ki ga izvajajo Aksioma (SI), Drugo more (HR), Furtherfield (VB), the Institute of Network Cultures (NL) and NeMe (CY).
Podpora:
program Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo RS za kulturo in Mestna občina Ljubljana
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
Razstavo The World Without Us v Dortmundu (HMKV) je podprl: German Federal Cultural Foundation