Taktike & praksa #6: Transnacionalizmi

Taktike & praksa #6:
Transnacionalizmi

Telo, meje in tehnologija

Konferenca, razstava
24. april–25. maj 2018
Muzej sodobne umetnosti Metelkova+MSUM
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Kurator:
James Bridle

V okviru serije konferenc Taktike & praksa in programa State Machines


Živimo v času izrazitih in pogosto silovitih paradoksov: naraščajoča liberalizacija družbenih vrednot v nekaterih delih sveta v primerjavi z naraščajočim fundamentalizmom v drugih; bogastvo znanstvenih odkritij in tehnološkega napredka v nasprotju z zanikanjem podnebnih sprememb in s »postfaktičnimi« politikami ter politikami, ki jih poganjajo zarote; imamo prost pretok blaga in finančnih sredstev, medtem ko je gibanje posameznikov vedno bolj omejeno in zakonsko regulirano; teži se k delovalnosti, berljivosti in transparentnosti procesov, medtem ko zaradi avtomatizacije, kompjuterizacije in digitalizacije svet postaja bolj netransparenten in oddaljen. Množično gibanje ljudstev in rast globaliziranih algoritmov na vseh ravneh spreminjata način, na katerega razmišljamo in razumemo vprašanja geografije, politike in nacionalne identitete.

Ta stalno rastoča protislovja se najizraziteje vidijo na meji. Ne le na meji med fizičnimi območji in med nacionalnimi državami z njihovimi različnimi pravnimi pristojnostmi in zahtevami za vstop in bivanje, pač pa tudi na meji med fizičnim in digitalnim, ko očitno – toda mogoče varljivo in zagotovo začasno – prečkamo na drugačno območje možnosti in izražanja.

To protislovje se jasno vidi tudi v balkanizaciji na novo osamosvojenih in razpadajočih držav in v naraščajočem toku nacionalizmov po Evropi, ki poteka vzporedno z digitalno povezljivostjo ali pa ga ta potencialno celo pospešuje. Nekatere izmed na zunaj najbolj regresivnih oblasti same uporabljajo to, kar kremlinski teoretik Vladislav Surkov imenuje »nelinearna strategija«: strategija zamegljevanja in namernega protislovja, ki veliko dolguje zapletenosti in zmedi na digitalnem terenu – in v umetnosti. Medtem ko spletno udejstvovanje spodbuja, razkriva, omogoča in potrjuje vedno bolj raznolike izraze individualne identitete, pa se sproti odvija obupana nazadnjaška bitka za kodifikacijo in omejitev teh identitet na spletu in zunaj njega. Te nove vznikajoče identitete so neizbežno in nujno prehodne in kontingentne, spolzke in podvržene spremembi in redefiniciji.Umetniki, ki se bodo predstavili na razstavi Transnacionalizmi, se ukvarjajo z učinkom teh pritiskov na naša telesa, okolje in politične prakse. Premike v geografiji zaznavajo kot motnje v krvi in elektromagnetskem spektru. Rišejo nove zemljevide in predlagajo nove hibridne oblike izražanja in identitete. V razstavljenih delih in spremljevalnih predavanjih umetnikov, raziskovalcev in teoretikov Transnacionalizmi priznavajo in celo slavijo protislovja sedanjega trenutka, a hkrati vztrajajo pri možnostih digitalnih orodij in omrežij, da spremenijo zgodovinske oblike nacionalizma, državljanstva in človekovih pravic. Čeprav nacionalna država še ne bo izginila, so jo že naluknjale in prepletle druge, radikalno drugačne oblike. Proizvajajo se že alternativni modeli in protokoli državljanstva, identitete in nacionalnosti, ki se distribuirajo po internetu in prek novih tehnologij. Transnacionalizmi raziskujejo načine, na katere se te nove forme prenašajo v fizični svet, in jih uporabljajo, da motijo in zaobjamejo obstoječe sisteme. Ne predpostavljajo minevanja starih režimov, pač pa razglašajo neizbežnost novih in jih skušajo narediti berljive, razumljive in dostopne.

Podroben program in biografije sodelujočih.

KURATOR

Katra Petriček

James Bridle je umetnik in pisatelj, ki dela z različnimi tehnologijami in v različnih disciplinah. Njegova dela in instalacije so bili razstavljeni v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Aziji in Avstraliji, na spletu pa si jih je ogledalo na stotine tisočev obiskovalcev. Med organizacijami, ki so naročile njegova dela, so Victoria & Albert Museum, Barbican, Artangel, Arhitekturni trienale v Oslu in Istanbulski bienale oblikovanja, nagradili pa so ga Ars Electronica, Japonski festival medijskih umetnosti in londonski Muzej oblikovanja. Njegova besedila o literaturi, kulturi in omrežjih so bila objavljena v tiskanih in spletnih izdajah revij in časopisov, kot so Frieze, Wired, Domus,
Cabinet, The Atlantic, New Statesman, redno pa piše tudi kolumno za Observer. Njegova knjiga o tehnologiji, spoznanju in koncu prihodnosti New Dark Age bo letos izšla pri založbi Verso (VB & ZDA). Redno predava na radiu, konferencah, univerzah in drugih dogodkih, vključno s SXSW, Lift, Global Art Forum, Re:Publica in TED. Bil je rezidenčni umetnik v Lighthouse v Brightonu, White Building v Londonu in Eyebeam v New Yorku in začasni profesor v okviru programa interaktivnih telekomunikacij na Univerzi v New Yorku.

PREDAVANJA

24.–25. April 2018, 17:00–20:30
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

James Bridle
Igra s pravimi imeni

Nove tehnologije omogočajo cvetenje in prepoznanje novih oblik identitet in skupnosti – od virtualnih državljanstev do digitalnih nacij in od spolnih identitet do nečloveških akterjev. Hkrati pa sistemi oblasti in vladanja skušajo identiteto omejiti in zatreti znotraj geografskih meja in sheme baz podatkov. James Bridle raziskuje uporabe in zlorabe identitete v lastni praksi in v delu drugih.

Mojca Pajnik
Zahtevati človečnost: utopije svetovnega državljanstva

Transnacionalna realnost življenja v sodobnih globalnih družbah slednjim postavlja nekaj izzivov. Preferiranje  članstva v zahodnih nacionalnih državah in podrejanje ekonomskim imperativom je proizvedlo drugorazredna državljanstva, medtem ko je nečlovečnost upravljanja migracij s ponovno uvedbo mejnih režimov in izpostavljanjem lažne varnosti oropala milijone posameznikov in posameznic njihove človeškosti. Obenem je podžgala populistični bes proti migrantom. Svetovno državljanstvo, osnovano onkraj nacionalnih držav, bi lahko privzelo interakcijo med institucionalno politiko in neinstitucionalnimi praksami različnih subjektivitet, ki tvorijo javnost. Da bi pridobili nazaj človečnost, v nasprotju z »globalizacijo indiferentnosti«, potrebujemo utopično iznajdbo »svetnosti ljudi«, ki predstavlja politični projekt enakosti, in ne moralnega projekta obrambe tradicij.

Marco Ferrari
Italian Limes: kartiranje premikajoče se meje na alpskih ledenikih

Meja med Italijo in njenimi sosednjimi državami prečka snežišča in ledenike na visoki nadmorski višini in večinoma poteka po alpski razvodnici. Zaradi krčenja ledenikov, ki je posledica globalnega segrevanja, je bil na nekaj mestih zaznan občuten premik razvodnice. Med letoma 2014 in 2016 je projektna ekipa Studia Folder na majhnem delu avstrijsko-italijanske meje na ledeniku Similaun namestila mrežo posebej za to narejenih odprtokodnih senzorjev, ki so v realnem času prenašali pozicijo razvodnice. Marco Ferrari bo govoril o nastanku projekta in terenskem delu, opravljenem v Alpah; prav tako bo predstavil trenutno raziskovanje zgodovine geodetskih meritev italijanske meje in na kratko tudi druge projekte Studia Folder, katerih cilj je razviti podobno metodologijo preučevanja na polju kartografske reprezentacije.

Eleanor Saitta
Uprizarjanje držav

Naš koncept nacije je zgrajen na idejah institucij, fiksnih točk na zemljevidu, v času in pravu. Se do neke mere zavedamo tudi, da je to fikcija? V predavanju bomo raziskali, kako bi lahko na novo razumeli, kaj je to, kar imenujemo “nacija”.

Denis Maksimov
steɪt əv nəʊlænd [State of Noland]: o postsuverenosti, nacionalizmu in imperializmu potentnih prihodnosti

Nacionalna država je moderna fikcija: rezultat konceptualnega občevanja med suverenom, ki ga je vpeljal Thomas Hobbes v Leviathanu, in imperialističnimi in nacionalističnimi ideologijami 19. stoletja. Kljub vsej kritiki velja za temeljno komponento političnega reda, večno tabulo raso za (re)strukturiranje oblasti. Predlagamo alternativno ideologijo za politično samoorganizacijo: steɪt əv nəʊlænd [State of Noland] – stanje duha, ki se ne pridružuje nobeni geopolitični entiteti, in državo po državi kot konstelacijo praks, ki funkcionalno zamenjajo monopol nacionalne države.

Jean Peters (Kolektiv Peng!)
Hekanje politike s subverzijo, državljansko nepokorščino in pravom

Umetnost kolektiva Peng! deluje kot goreča barikada v medijski biosferi. Kakšni so izzivi za to pozicijo pri delu v mednarodnem prostoru? Nekaj, kar je očitno drzno v Nemčiji, je lahko nezakonito na Poljskem ali v Združenem kraljestvu. V Evropi je najpomembnejša svoboda umetnosti; v ZDA pa svoboda govora. Sredi vprašanj levičarske cenzure in desničarske subverzije kolektiv Peng! deli svoje taktike za motenje obeh strani razprave.

RAZSTAVA

Raphael Fabre, Jeremy Hutchison, They Are Here, Julian Oliver, Daniela Ortiz, Jonas Staal, Studio Folder
24. april–24. maj 2018
Muzej sodobne umetnosti Metelkova +MSUM

25. april–25. maj, 2018
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

RAZSTAVLJENA DELA

Raphael Fabre
CNI, 2017

7. aprila 2017 je Raphael Fabre zaprosil za francosko osebno izkaznico. Ker so bili vsi njegovi papirji ocenjeni kot zakoniti in avtentični, je bila njegova prošnja sprejeta in izdana je bila nova osebna izkaznica. Dejansko pa je bila fotografija, priložena prošnji, ustvarjena z računalnikom na podlagi 3D modela in z uporabo nekaj različnih programov in tehnik ustvarjanja posebnih učinkov, ki so bile razvite za filme in video igrice. Tako kakor naš odnos z vladami in drugimi oblikami oblasti vedno bolj temelji na digitalnih informacijah, tako je podoba na osebni izkaznici povsem virtualna. Umetnikov avtoportret nakazuje, kako državljani lahko konstruirajo svoje identitete celo v dobi močnih in pogosto razčlovečujočih tehnologij.


Jeremy Hutchison
Movables, 2017

Izhodišče tega dela je najdena fotografija, ki jo je posnela policija na mejnem prehodu nekje na Balkanu. Na fotografiji vidimo notranjost mercedesa, v katerem so nasloni za glavo raztrgani, v sedežih pa se skrivajo ljudje. Ta fotografija priča o realnosti, v kateri se človeška telesa skušajo zakrinkati v nežive objekte enostavno zato, da bi pridobila enako svobodo gibanja kot potrošno blago. Movables prevedejo to absurdnost v serijo fotografskih kolažev, ki združujejo elemente reklam za visoko modo in avtomobile in predstavljajo antropomorfno spojitev moške forme in potrošnega izdelka. Rezultati zbujajo nelagodje, vendar so nam domači, saj si prisvajajo vizualni jezik, ki prežema naše vsakdanje urbano okolje, pri tem pa poudarjajo povezave med transnacionalnimi svoboščinami ter omejitvami in mednarodno trgovino


They Are Here
We Help Each Other Grow, 2017

Thiru Seelan pleše na strehi v vzhodnem Londonu in gleda proti obrisu finančne četrti Canary Wharf. Njegovi gibi so navdahnjeni s plesom bharatanatyam, ki ga tradicionalno plešejo samo ženske, Thiruja pa je gibov na skrivaj naučila njegova mlajša sestra. Thiru je tamilski begunec. Ko je leta 2010 po polletnem priporu na Šrilanki, kjer so ga mučili zaradi njegove politične pripadnosti, prišel v Združeno kraljestvo, je bil Canary Wharf njegov prvi dom. Njegovo gibanje je bilo posneto s termografsko kamero. Take kamere se običajno uporabljajo za nadzorovanje in so nameščene na mejah ali mejnih prehodih, kjer zaznavajo in zajemajo telesa s pomočjo njihovega toplotnega podpisa. V sodelovanju s Thirujem je bila za glasbeno spremljavo izbrana pesem »We’ve helped each other grow«, ki jo je napisal in izvedel Mx World iz Londona. Mx je predpona, ki ne nakazuje spola. V Združenem kraljestvu se lahko uporablja v številnih uradnih dokumentih – tudi v potnih listih. Ponavljajoči se refren »We Help Each Other Grow« (Drug drugemu sva pomagala rasti) nakazuje skupnostno vizijo osebnega in družbenega razvoja.


Julian Oliver
Border Bumping (Mejno izrivanje), 2012-2014

Border Bumping (Mejno izrivanje) je projekt, ki kartira, kako se nacionalne meje premikajo in prekrivajo v elektromagnetskem spektru. Z uporabo prosto dostopne, posebej za to izdelane aplikacije za pametne telefone agenti Mejnega izrivanja zbirajo podatke o telefonskih baznih postajah in lokacijah, medtem ko prečkajo nacionalne meje v vlakih, avtih, avtobusih, čolnih ali peš. V bližini meje mobilne naprave preskočijo iz mreže ene države v mrežo sosednje države, in to pogosto pred našim prihodom v to državo ali po njem. Ti trenutki, ko naprava deluje na enem ozemlju, medtem ko je telo še naprej na drugem, lahko proizvedejo nov in protisloven teren delovanja: telekartografijo, ki jo ustvarijo gibanje in nove tehnologije.


Daniela Ortiz
Jus Sanguinis, 2016

Jus sanguinis, kar pomeni »pravica krvi«, je eden glavnih načinov pridobitve državljanstva: na podlagi krvi staršev. Daniela Ortiz je umetnica perujskega porekla, ki živi v Španiji, kjer so le dojenčki s špansko krvjo prepoznani kot subjekti s pravico do državljanstva v trenutku rojstva. Posledično njen otrok ne bi imel dostopa do španskega državljanstva. V tem performansu, ki ga je Daniela Ortiz izvedla v četrtem mesecu nosečnosti, s transfuzijo prejme kri španskega državljana in tako neposredno postavi pred preizkušnjo rasistični in nacionalistični režim državljanstva, ki bi njenega otroka, rojenega v Španiji, klasificiral kot priseljenca.


Jonas Staal
New Unions – Map, First draft (Nove unije – zemljevid, prvi osnutek), 2016

Nove unije Jonasa Staala so umetniška kampanja, ki podpira napredna, emancipacijska in avtonomistična gibanja po vsej Evropi in predlaga ustanovitev »transdemokratične unije«, ki je ne omejujejo meje nacionalnih držav. Zemljevid Novih unij ponazarja nedavni velikanski porast družbenih gibanj in novih političnih strank, ki ustvarjajo nove modele političnega zbiranja in odločanja, pri tem pa tradicionalne nacionalne in institucionalne strukture postavljajo pred preizkušnjo. Ti vznikajoči politični eksperimenti, od islandske civilne iniciative za skupno predelavo ustave po gospodarskem zlomu do regionalnih gibanj za neodvisnost in panevropskih solidarnostnih skupin, predlagajo nove oblike transdemokratičnih praks. Ta zemljevid je prvi v seriji zemljevidov, ki se stalno posodabljajo v skladu z razvijajočo se geografijo transdemokracije.


Studio Folder
Italian Limes, 2016

Italian Limes je raziskovalni projekt in interaktivna instalacija, ki raziskuje najbolj odročna alpska področja, kjer nacionalne meje drsijo skupaj z ledeniki. Mreža GPS senzorjev, ki so bili postavljeni na 3.300 m nadmorske višine na razvodnici med Italijo in Avstrijo, je spremljala premikajočo se mejo med državama, ki je posledica podnebnih sprememb. Z osredotočanjem na krhko ravnotežje alpskega ekosistema Italian Limes pokaže, kako so naravne meje podvržene kompleksnosti ekoloških in ozemeljskih procesov – in da so odvisne od tehnologij in zgodovinskih norm, ki se uporabljajo za njihovo reprezentacijo. Celoten nabor podatkov lahko raziščete na www.italianlimes.net.

KOLOFON

Kurator: James Bridle
Umetniki: Raphael Fabre, Jeremy Hutchison, They Are Here, Julian Oliver, Daniela Ortiz, Jonas Staal, Studio Folder
Govorci: James Bridle, Mojca Pajnik, Marco Ferrari, Eleanor Saitta, Denis Maksimov, Jean Peters (Kolektiv Peng!)

Umetniški vodja: Janez Janša
Producentka: Marcela Okretič
Izvršna producentka: Sonja Grdina
Strokovna sodelavka za razvoj: Jana Reneé Wilcoxen
Odnosi z javnostmi: Urška Barut
Tehnični vodja: Valter Udovičić
Dokumentiranje: Miha Fras (photo), Gregor Gobec (video)
Celostna grafična podoba: Kristjan Dekleva

Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2019
Koprodukcija: Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana in Drugo more, Reka

Partnerji: Muzej sodobne umetnosti Metelkova +MSUM

Projekt Kritično inženirstvo je izveden v okviru projekta State Machines, ki ga izvajajo Aksioma (SI), Drugo more (HR), Furtherfield (VB), Institute of Network Cultures (NL) in NeMe (CY).

Finančna podpora: Program Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana

Medijski sponzor: Radio Študent in TAM-TAM

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije

To top