Olia Lialina
Celoten internet
Razstava
30. maj–13 julij 2018
Aksioma | Project Space, Ljubljana
Na svetovnem spletu se kakovost meri skozi lečo tehnoloških inovacij in slogovne prefinjenosti, preživi pa le najnovejše orodje, vse drugo hitro zastari in utone v pozabo. To verjetno velja za večino, vsekakor pa ne za Olio Lialino, v Moskvi rojeno in v Nemčiji delujočo umetnico, digitalno raziskovalko, arhivistko, model za gife in ikonično pionirko spletne umetnosti. Razlog za to je pravzaprav zelo preprost: v digitalnih kulturah že od nekdaj obstaja težnja narediti temeljno tehnologijo nevidno s pomočjo naturalizacije gest in navad uporabnikov. In prav v dozdevno zastarelih slogih ali na zapuščenih internetnih platformah znova postane vidna sled navzočnosti uporabnika, ki sprejema ustvarjalne in nepričakovane odločitve.
»Razvoj nevidnega računalnika,« je zapisala Lialina, »porodi nevidnega uporabnika«, standardiziranega uporabnika, ki se ne zaveda svojih pravic, zlasti tiste, ki povzema vse ostale pravice: to je uporabnikova pravica, da splet uporablja dobesedno, da privzema in si ustvarjalno, nepričakovano, nepredvidljivo prilagaja tehnologije, daleč onstran pričakovanj izvornih programerjev. In prav to je tisto, kar počne Olia Lialina že od leta 1996, ko je ustvarila My Boyfriend Came Back from the War (Moj fant se je vrnil iz vojne), pripovedni eksperiment s takrat povsem novo tehnologijo HTML okvirjev. Delo je takoj postalo klasika spletne umetnosti, eksperimentalnega umetniškega gibanja, ki ga splet zanima kot operativno polje za avantgardo in ki uporablja tako vsakdanje orodje, kot sta računalnik in internetna povezava.
Naslov samostojne razstave Olie Lialine v Projektnem prostoru Aksioma Celoten internet (The Whole Internet) je izposojen pri naslovu knjige Eda Krola The Whole Internet User’s Guide and Catalog, ki je izšla septembra 1992 pri založbi O’Reilly, da bi uporabnike brez povezave seznanila s protokoli, koristmi in viri, ki so bili že na voljo srečnim lastnikom modemov. Prodanih je bilo več kot milijon izvodov knjige, Newyorška javna knjižnica pa jo je kasneje izbrala za eno najpomembnejših knjig 20. stoletja. Naslov in format te knjige je navdihnila ameriška protikulturna revija in katalog izdelkov Stewarta Branda Whole Earth Catalog, ki je vseboval ocene izdelkov ter eseje in članke o samozadostnosti, ekologiji, alternativnem izobraževanju, izdelkih za domače mojstre in holizmu pod sloganom »dostop do orodij«.
»Nikoli nisem imela priložnosti, da bi v rokah držala čisto prvo izdajo,« je rekla Olia Lialina, »ampak sem več kot zadovoljna s svojo izdajo s konca leta 1993, četudi je v njej le 25 od 520 strani posvečenih svetovnemu spletu!«
Izdaja iz leta 1999 je bila skoraj samo o spletu ― 400 od 512 strani ― in postala zadnji poskus, da bi na papirju zajeli brezmejnost spleta.Vendar, razstava ne govori o preteklosti. Ravno nasprotno! Za Celoten internet je Olia Lialina izbrala dela, ki gledalcem ne dovolijo, da bi razmišljali v smislu prej in potem, preteklosti in sedanjosti, celo ne v smislu novih in starih kategorij. Zgodovino svojega najljubšega medija prikazuje kot kontinuum in neskončnost.
DELA
Celoten internet (The Whole Internet), 2018
Prva in zadnja izdaja knjige The Whole Internet bosta v Aksiomi prvič razstavljeni druga ob drugi kot interaktivna »ready-made skulptura«.
Uporabite svojo nadarjenost na spletu (Taking Your Talent to the Web), 2011–
Kup priročnikov za spletno oblikovanje iz prejšnjega stoletja, kot so Creating Killer Websites, Bringing Your Talent to the Web, Jazz Up Your Website in a Weekend, Pages that Suck, Finding Images Online, VRML in druge knjige, ki jih nihče ne bere. Obiskovalci razstave lahko knjige prelistajo in v njih najdejo navdih za ustvarjanje lastnih spletnih strani. Med knjigami je manifest profesionalnega spletnega oblikovanja Jeffreyja Zeldmana Taking Your Talent to the Web, po katerem je instalacija dobila ime.
Dajte mi čas / Te strani ni več (Give Me Time / This Page is No More), 2015–Dajte mi čas / Te strani ni več je sinhronizirana diaprojekcija, ki dokumentira življenjski cikel spletnih strani GeoCities.com, zdaj že ukinjene storitve gostovanja spletnih strani, ki jo je leta 1994 ustanovil Beverly Hills Internet. V le nekaj letih je GeoCities postala tretja najbolj obiskana stran na svetovnem spletu, a je s prihodom in profesionalizacijo Spleta 2.0 postala tudi sinonim za ‘slab okus’, s porastom družbenih medijev pa je število njenih uporabnikov drastično upadlo, kar je vodilo k njenemu zaprtju leta 2009. Internetnim aktivistom in arhivistom je uspelo prenesti en terabajt spletnih strani, ki so gostovale na GeoCities. To delo predstavi umetničino arhivsko preučevanje tega brezprimernega predpomnilnika uporabniške kulture.
Časovnica animiranih GIF-ov (Animated GIFs Timeline), 2014 –
GIF-i so elementi zgodnje spletne kulture, ki so imeli največ sreče. Ne le da so preživeli in doživeli veličastno vrnitev, pač pa so bili tudi prepoznani kot umetniška oblika in imajo dobre možnosti, da zamenjajo vse ostale oblike animacije. Umetničina časovnica tega medija je zelo subjektivna. Začne se z legendarnima animiranima gospema iz leta 1996 in sledi razvoju žanra do današnjih dni.
Trajektorija (ivk) ((Trajectory (ivk)), 2017, z Mikom Tyko
To delo zadeva Blingee.com, platformo, ki ljudem brez Photoshopa nudi obdelavo z učinki in druga profesionalna orodja za ustvarjanje animiranih kolažev. Gre za poklon določeni uporabnici platforme Blingee Irini Vladimirovni Kuleshovi (ivk), avtorici mnogih ozadij, žigov in okvirjev, ki so se razširili po vsej platformi in tudi zunaj nje. S pomočjo umetnika in strokovnjaka za strojno učenje Mika Tyke je Lialina ustvarila neskončno potovanje po stvaritvah ivk.
PREDSTAVITEV
Celoten internet
Torek, 29. maj 2018, ob 18. uri
Moderna galerija, Ljubljana
Olia Lialina je v predavanju obravnavala najpomembnejše elemente spleta iz sredine devetdesetih let in razkrila odnos med novim medijem in njegovimi prvimi uporabniki. Sredi devetdesetih let je bil splet bleščeč, bogat, oseben, počasen in v izdelavi. Danes tega odnosa ni več, internet je postal množični medij, ki upošteva ambicije internetnih podjetij, profesionalna avtorska orodja in smernice uporabnosti. Olia Lialina je govorila o odločitvah , ki so jih skrbniki spletnih strani v obdobju pred družbenimi omrežji morali sprejeti pri svojem delu, preden je oblikovanje spletnih strani postalo poklic, in o svojih izbirah danes, kot oblikovalka, strastna raziskovalka vernakularnega spleta in skrbnica arhiva One Terabyte of Kilobyte Age (Terabajt kilobajtne dobe). Umetnica bo občinstvu predstavila bisere zgodnje spletne kulture, pri tem pa se ne bo ustavila le pri običajnih znakih ‘v izdelavi’ (under construction) in nostalgiji animiranih GIF-ov.
AVTORICA
Olia Lialina je ena izmed najbolj znanih pripadnikov net.art scene iz devetdesetih let in zgodnja pionirka spletne umetnosti. Njeno zgodnje delo je imelo velik vpliv na prepoznanje interneta kot medija za umetniško izražanje in pripovedovanje zgodb. V tem stoletju je s svojo stalno pozornostjo do internetne arhitekture, internetnega jezika (net.language) in vernakularnega spleta, tako v umetniških kot založniških projektih, postala pomemben glas v sodobni umetnosti in teoriji novih medijev.
V zadnjih dveh desetletjih je ustvarila številna vplivna dela spletne umetnosti: My Boyfriend Came Back from the War (Moj fant se je vrnil iz vojne, 1996), Agatha Appearsm (Agata se pojavi, 1997), First Real Net Art Gallery (Prva resnična galerija spletne umetnosti, 1998) in Last Real Net Art Museum (Zadnji resnični muzej spletne umetnosti, 2000), Online Newspapers (Spletno časopisje, 2004–2013), Summer (Poletje, 2013).
Lialina je znana tudi po tem, da je sama sebe uporabila za GIF model ter ustanovila eno prvih spletnih galerij, Art Teleportacia. Je soustanoviteljica in skrbnica arhiva One Terabyte of Kilobyte Age in profesorica na Merz Akademie v Stuttgartu, Nemčija.
KOLOFON
Avtorica: Olia Lialina
Produkcija razstave:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2018
Predavanje je del dogodkov ALUO uho, ki jih organizira Akademija za likovno umetnost in oblikovanje – Univerza v Ljubljani.
Partnerja:
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje – Univerza v Ljubljani in Moderna galerija Ljubljana
Finančna podpora:
Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana