Nora Al-Badri & Jan Nikolai Nelles
Druga Nefretete
Razstava
4. oktober–24. november 2017
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
V okviru programa State Machines
Druga Nefretete je umetniška intervencija nemških umetnikov Nore Al-Badri in Jana Nikolaia Nellesa. Avgusta 2015 sta Al-Badrijeva in Nelles s pomočjo prilagojene naprave Kinect, ki sta jo skrivala pod šalom, skrivaj in brez dovoljenja muzeja skenirala glavo Nefretete v berlinskem Novem muzeju (Neues Museum) ter nato datoteke izročila anonimni skupini hekerjev, ki so jih obdelali in spremenili v visokokakovostno .stl datoteko, to pa so nato naredili dostopno kot torrent pod licenco Creative Commons. »Z uhajanjem podatkov kot delom te proti-zgodbe hočeva aktivirati artefakt, da bo navdihnil kritično vnovično presojo današnjih okoliščin in da bomo v Nemčiji presegli kolonialno pojmovanje lastnine,« sta izjavila umetnika.
Novembra 2015 sta umetnika s pomočjo Goethejevega inštituta prinesla nekaj 3D odtisov umetnine v Egipt in jih razstavila na OFF bienalu v Kairu. Dogodek je pomenil simbolno vrnitev ikoničnega kipa na mesto, kjer so ga pred sto leti izkopali in ukradli nemški arheologi. Projekt je po decembru 2015, ko je bil predstavljen na kongresu Chaos Communication v Hamburgu, postal del širše kulturne razprave. Zgodba, o kateri so poročali spletni mediji, kot so New Stateman, New York Times in Hyperallergic, je zastavila vprašanja o pojmovanju pripadnosti in lastnine predmetov drugih kultur, avtorskih pravicah in nadzoru nad uporabo zgodovinskih artefaktov. Doprsni kip Nefretete so našli v Akhetatenu (današnja Amarna) leta 1912 in ga prenesli v Nemčijo, kjer je pred drugo svetovno vojno postal del zbirke Novega muzeja. Čeprav si je Egipt želel vrnitev kipa, je Nemčija to vedno znova zavračala. Novi muzej je izdelal lasten visokokakovosten 3D optični zajem kipa za namene arhiviranja in ohranjanja ter ponudil tudi drago omejeno izdajo kopij, obiskovalcem pa kipa ni dovoljeno niti fotografirati.
Muzej umetnikov ni ovadil, češ da njuna kopija ni dovolj dobra, strokovnjaki za 3D tehnologijo pa so projekt razglasili za prevaro, češ da je kopija predobra, da bi jo lahko izdelali tako, kot navajata umetnika. Pri tem je paradoksalno dejstvo, da se je razprava od kraje izvirnika preusmerila k izvirnosti kopije.Glede na povedano je Druga Nefretete odmeven komentar o potencialu digitalnih tehnologij, kot je 3D skeniranje, za »reaktivacijo« umetnin, ki so zakopane v muzejskih zbirkah, s pomočjo omogočanja njihove javne dostopnosti: to je prizadevanje, ki ga je mogoče primerjati s prizadevanji drugih umetnikov, kot sta Oliver Laric in Moreshin Allahyari (ki je optično zajel in naredil javno dostopna umetniška dela, ki jih je uničila ISIS), in peščice muzejev, kot so Umetniški inštitut v Chicagu (Art Institute of Chicago), newyorški Metropolitanski muzej in londonski Britanski muzej, ki obiskovalce spodbujajo, naj skenirajo predmete iz njihovih zbirk.
PREDSTAVITEV
Nora Al-Badri & Jan Nikolai Nelles razpravljata o vlogi in relevantnosti muzejev kot prostora nenehnega pogajanja, o njihovi inherentni fiktivnosti in kolonialni patini ter o vidikih digitalnega v dekolonizaciji. Govorita tudi o svojem delu in o implikacijah tako imenovalnega »Nefretete heka« ter pojasnjujeta, zakaj so razprave o politiki reprezentacije, izvirnosti in resničnosti podatkov nujne in zakaj toliko institucionalnega nelagodja obdaja odpiranje zbirk kot skupnega dobrega in v javni domeni.
AVTORJA
Nora Al-Badri je multidisciplinarna ustvarjalka nemško-iranskega rodu. Njena praksa vključuje intervencije in različne medije, kot so kiparstvo, instalacije, fotografija in film. Njena dela se ukvarjajo s problemi, ki se pojavljajo skozi hegemonistične in neokolonialne strukture moči in reprezentacije med globalnim severom in jugom ter tudi z različnimi obrazi vojne. Al-Badrijeva živi in dela v Berlinu. Študirala je politologijo na Univerzi Johanna Wolfganga Goetheja v Frankfurtu in vizualne komunikacije na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Offenbachu. Njena dela so dobila finančno podporo številnih institucij, kot so Goethejev inštitut, Inštitut za zunanje odnose v kulturi (Institut für Auslandsbeziehungen / IfA), nemško zvezno zunanje ministrstvo in Evropska kulturna fundacija (ECF). Od leta 2009 sodeluje tudi v tandemu z Janom Nikolaiem Nellesom.
Jan Nikolai Nelles je multidisciplinarni ustvarjalec, ki živi v Berlinu. Njegova umetniška praksa reflektira absurdnost človeškega stanja. Njegovo delo posega v družbene infrastrukture s pomočjo performansov, ki temeljijo na neprimernem obnašanju, in izziva institucije z državljansko neposlušnostjo. Nelles terja kritično prevrednotenje dejanskih skupnih kulturnih dobrin in dediščine. Diplomiral je leta 2011 na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Offenbachu. V preteklosti je ustanovil neodvisen »projektni prostor« v Frankfurtu in soustanovil revijo za fotografijo. Njegova dela so dobila finančno podporo številnih institucij, kot so Goethejev inštitut, Inštitut za zunanje odnose v kulturi (Institut für Auslandsbeziehungen / IfA), nemško zvezno zunanje ministrstvo in Evropska kulturna fundacija (ECF). Od leta 2009 sodeluje tudi v tandemu z Noro Al-Badri.
KOLOFON
Avtorja: Nora Al-Badri & Jan Nikolai Nelles
Produkcija razstave:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2017
Partnerja:
FH Joanneum, Gradec (AT) in Drugo More, Reka (HR)
Dogodek je izveden v okviru projekta State Machines, ki ga izvajajo Aksioma (SI), Drugo more (HR), Furtherfield (VB), Institute of Network Cultures (NL) in NeMe (CY).
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
Finančna podpora:
program Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana.