Preživetveni komplet za Antropocenega – Napovednik

Maja Smrekar
Maja Smrekar
Preživetveni komplet za Antropocenega – Napovednik

Razstava
8.-31. julij 2015
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana


Maja Smrekar skozi različne med seboj povezane teme premišljeno gradi opus, v katerem se loteva zadnjega geološkega obdobja antropocen, ki se je začelo pred dvanajst tisoč leti z neolitikom in ga zaznamujejo človekovi vplivi na Zemljin ekosistem.
Med njimi je tudi vse hitrejše širjenje invazivnih bioloških vrst, ki iz bioloških niš izpodrivajo avtohtone vrste, a kot vse živo tudi trenutno največjega invazivca in plenilca na planetu – človeka – prej ali slej čaka izumrtje.

Razstava Preživetveni komplet za Antropocenega – Napovednik je zasnovana kot uporabna oprema za biološko preživetje v apokaliptičnih razmerah, obenem pa se loteva procesa izginjanja lokalnih kultur in ekonomij v primežu neoliberalne ekonomije. Slednja je namreč pogosto predstavljena kot nevtralen, malone naravni pojav, ki pa jo z naravo druži predvsem ena poteza – mehanizem brutalnega preživetja najmočnejših.

Razstavljen mobilni komplet za preživetje, ki domiselno povezuje sodobno umetnost s folkloro, je hibrid med čebeljim panjem in slovensko kmečko skrinjo, katerega jajčasta forma asociira na simbol življenja, njegovo zunanjost pa v duhu ljudske ornamentike krasijo podobice v slovenskem prostoru vse močneje razširjenih invazivnih vrst: japonskega dresnika, orjaškega dežna, zebraste školjke in harlekinske pikapolonice.
Komplet, v katerem je avtorica povezala avtohtono laneno vrv in prašičji mehur z invazivnima akacijo in bambusom, je v osnovi vodni zbiralnik z impregniranimi­ prašičjimi mehurji, v katere se voda skozi vodne filtre steka po bambusovi cevi.
Predalniki »jajca življenja« vsebujejo osnovne pripomočke za primer apokalipse, in sicer od indikatorja radioaktivnosti, jodovih tablet do zaščitne maske, nanj pa so pritrjene dvokrake lesene vile s snemljivo leseno mrežo, katere uporabnost je odvisna od domišljije in lahko služi kot senčnik ali vrša za lovljenje rib, vile pa tudi kot priročen samostrel.

Praktično uporaben komplet za preživetje je tudi parafraza izginjajočih kultur in lokalnih ekonomij, ki se raztapljajo v bazenu sodobnega neoliberalnega kapitalizma, in kritika večinske ekologije, ki »rešuje« klimatske spremembe v globalnih neoliberalnih okvirih, torej znotraj obstoječih kapitalističnih paradigem, v katerih se korporacije skozi davčne oaze z vsakim dnem le še krepijo.

V tem duhu je bilo zasnovano tudi odprtje razstave, na katerem je vokalna zasedba Katice na melodijo prekmurske pesmi Ne ouri, ne sejaj v invazivnem angleškem jeziku odpela avtoričino poemo The Anthropocene Manifesto. Projekt, pri katerem je oblikovalsko sodeloval Andrej Strehovec, poleg inteligentnega razpiranja vsebin odlikuje zelo domiselna in estetska izvedba, kar tudi nasploh velja za delo Maje Smrekar.

— Mojca Kumerdej, “Ocenjujemo: Maja Smrekar”, Delo, 28. 7. 2015

IZJAVA AVTORICE

Hiter porast invazivnih vrst – naravni fenomen, sprožen iz strani vrste Homo sapiens, lahko razumemo kot (ne)namerni eksperiment, ki nam omogoča objektivno ali subjektivno neposredno opazovati dramatično šesto izumiranje vrst na Zemlji.

Z nadaljevanjem avtorskega opusa raziskovanja topologije invazivnih vrst smo skozi stičišča geopolitičnih parametrov na eni in lokalno-socioloških paradigem na drugi strani izbrali nekatere označevalce nacionalne kulturne dediščine in jih preoblikovali v Preživetveni komplet za Antropocenega (po katerem se imenuje trenutna geološka doba).Tovrsten poseg v oblikovanje, ki temelji na narodnem bogastvu in je zato prežeto z močno avro kolektivnega čustvenega doživetja, ob katerem se ne moremo ogniti nacionalnim in transnacionalnim interesom, vzbuja razmislek o dinamikah globalizacije trga. Ta korporativno kanibalizira lokalne gospodarske dinamike in jih (pre)usmerja k skupnemu označevalcu (uniformiranosti) – franšizi. Uporaba taktičnega medija v projektu komentira imperative pozicij moči in ideologije, s katerimi se je Ekologija povezala že v samem začetku. S subvertirano franšizo Kompleta za preživetje Antropocenega – Napovednik, ki služi kot diskurzivni agent, se nenazadnje lahko vprašamo o bivanjski dinamiki v bližnji realnosti prihodnosti, v kateri za preživetje vrste poznavanje lokalnega okolja šteje veliko več kot enoznačno povzemanje globalnih ekoloških idej na podlagi skupnega ideološkega imenovalca.

AVTORICA

Jože Suhadolnik

Maja Smrekar e diplomirala na Oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pri snovanju in izvedbi intermedijskih umetniških projektov jo zanimajo: koncept življenja, povezovanje humanističnih in naravoslovnih znanosti, raziskovanje preteklosti in sodobnosti ter vzpostavljanje diskurzov o možnih realnostih bližnjih prihodnosti. Leta 2010 je v produkciji Multimedijskega centra Kiberpipa v Ljubljani programsko izvedla Mednarodni festival HAIP10/Nova narava, kjer je dve leti delovala kot programski vodja na področju intermedijskih umetnosti. Na mednarodnem festivalu Cynetart 2012 v Dresdnu (Nemčija) je prejela 1. nagrado Evropskega centra za umetnost Hellerau, na mednarodnem festivalu Ars Electronica 2013 v Linzu (Avstrija) častno omembo v kategoriji Hibridne umetnosti in istega leta nagrado Liberalne akademije zlata ptica za področje vizualnih umetnosti. Kot avtorica scenografije in oblikovalka videa je sodelovala pri predstavi Sramota koreografinje Maje Delak, ki je na festivalu 6. slovenske sodobnoplesne platforme Gibanica po izboru mednarodne strokovne žirije prejela nagrado za najboljšo predstavo v celoti. 

BROŠURA

Mojca Kumerdej
Ženska z volkom
PostScriptUM #26

► eBROŠURA (PDF)
► TISK NA ZAHTEVO
► PRELISTAJ NA ISSUU

KOLOFON

Avtorica: Maja Smrekar

Produkcija:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2015

Koncept: Maja Smrekar
Koncept arhitekture in oblikovanja: Andrej Strehovec, u.d.i.a.
Fotografije: Borut Peterlin
Izvedba: SCENART d.o.o.
Vezenje: Alenka Gašperin

Zahvale: Jože Zajc, Tanja Drašler, Marija Smrekar, Željko Strunjak, Darko Vugrinec, Mesni butik „PIGI“

Finančna podpora:
Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana.

To top