Jonas Lund
Moderne rešitve potrebujejo moderne probleme

Razstava
15. maj–7. junij 2019

Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Razstavo Moderne rešitve potrebujejo moderne probleme švedskega umetnika Jonasa Lunda tvori serija del, ki raziskujejo netransparentne algoritemske razvrstitvene sisteme in naraščajočo izgubo avtonomije na spletu. Osrednji del serije sestavljajo personalizirani znaki, ki predstavljajo in razvrščajo različne vidike Lundovih dejavnosti in čustvenih stanj, od sreče do produktivnosti. Vsaka razvrstitev je rezultat drugega algoritma, ki ga je napisal in sestavil Lund sam, da bi osvetlil vidike svojega umetniškega delovanja, ki tipično ostanejo neznani, pa tudi to, koliko zaupanja vzbudijo njegova dela in kako to posledično vpliva na njegovo srečo. S tem, da v jukstapozicijo postavi svojo osebno srečo v povezavi z netransparentnostjo obsežnih sistemov, poskuša Lund raziskovati posledice in meje algoritmov in pravilnika izogibanja odgovornosti kot trenutno privzetih nastavitev za avtomatske procese odločanja in vplivanja.

Družba je spoznala, da trenutne rešitve, ki jih predstavljajo zagonska podjetja Silicijeve doline, pogosto ustvarijo več problemov kot rešitev. To, kar je tipično predstavljeno kot prelomna tehnološka inovacija, ki bo spremenila svet, od Airbnbja do Uberja, Googla, Amazona, Facebooka itn., hitro načne politične in družbene institucije z enim samim glavnim ciljem: čim bolj povečati dobičke za delničarje. V središču te ideologije je prepričanje, da bi vse vidike človeškega obnašanja lahko in morali meriti. Tako so obsežne podatkovne množice signalov, preferenc in parametrov postale temelj podatkovno vodenih algoritemskih procesov odločanja – tega, kako lahko stisnemo še dodatnega pol odstotka dobička iz določene transakcije, kako lahko povečamo donos naložb v vsakem danem scenariju ne da bi se ozirali na to, na koga vpliva, le da ugaja delničarjem. Algoritem je postal vladar, rešitev, navidezno nepristranski odločevalec, ki lahko upraviči vsako arbitrarno odločitev, ki jo vodi dobiček.

Kako odgovoriti na »rešitev« s problemom in se domisliti alternativnih pripovedi za neprestane tehnološke inovacije? Na razstavi Moderne rešitve potrebujejo moderne probleme bo Lund predstavil novo delo, v katerem raziskuje, subvertira in prikazuje trenutno infrastrukturo interneta in različne vidike te problematične dvojnosti.

Švedski umetnik Jonas Lund zadnje desetletje razvija konsistenten opus, ki se osredotoča na sodobne omrežne sisteme in oblastne strukture nadzora. Če obstaja sistem, ki ga je treba analizirati, razstaviti in na njem izvesti obratno inženirstvo, se ga bo Lund lotil. Lund, ki je edinstven umetnik, čigar dela so enako relevantna v galerijskem prostoru in na spletu, skuša prikazati naraščajočo algoritmizacijo naših vsakdanjih življenj, od naših dnevnih spletnih izkušenj do ekonomije, od ustvarjanja umetnosti do umetniškega trga.

PREDSTAVITEV

V predavanju Moderne rešitve potrebujejo moderne probleme bo Lund raziskoval svojo umetniško prakso in svoj opus z vidika dvojnosti rešitve in problema. Zelo pogosto se tehnološke rešitve, ki jih ponuja elita Silicijeve doline, hitro spremenijo v družbene probleme. Nasprotno pa dela, ki jih proizvaja Lund, lahko delujejo kot problemi za predstavljene rešitve. Predavanje bo raziskalo Lundov opus v odnosu do te dihotomije in predstavilo alternativno naracijo trenutni dogmi.

Predavanje je del dogodkov ALUO uho, ki jih organizira Akademija za likovno umetnost in oblikovanje – Univerza v Ljubljani.

AVTOR

Jonas Lund (1984, Švedska) ustvarja slike, kipe, fotografije, spletne strani in performanse, v katerih kritično razmišlja o sodobnih omrežnih sistemih in strukturah moči nadzora. Njegova umetniška praksa vključuje ustvarjanje sistemov in vzpostavljanje parametrov, ki pogosto zahtevajo angažma gledalca. Rezultat so igram podobna umetniška dela, kjer se naloge opravljajo glede na algoritme oziroma množico pravil. Lund prek svojih del raziskuje najnovejša vprašanja, ki se postavljajo ob naraščajoči digitalizaciji sodobne družbe, kot so avtorstvo, udeležba in avtoriteta. Hkrati postavlja pod vprašaj mehanizme umetniškega sveta; pred preizkušnjo postavlja proizvodni proces, avtoritativno oblast in prakse umetniškega trga.

Lund je magistriral na Inštitutu Pieta Zwarta v Rotterdamu (2013) in diplomiral iz likovne umetnosti na Akademiji Gerrita Rietvelda v Amsterdamu (2009). Imel je samostojne razstave v Photographers’ Gallery (2019) in Whitechapel Art Gallery v Londonu (2016), Steve Turner v Los Angelesu (2016, 2015, 2014), Växjö Konsthall na Švedskem (2016), Boetzelaer|Nispen v Amsterdamu (2014), Showroom MAMA v Rotterdamu (2013) in New Museum v New Yorku (2012), sodeloval pa je tudi na številnih skupinskih razstavah, med drugim v Carrol/Fletcher v Londonu; Schinkel Pavillon v Berlinu, ZKM v Karlsruheju; Van Abbemuseum v Eindhovnu; Witte De With v Rotterdamu; De Hallen v Haarlemu in Moving Museum v Istanbulu. O njegovem delu so pisali v Artforum, Frieze, Kunstforum, The New Yorker, The Guardian, Metropolis M, Artslant, Rhizome, Huffington Post, Furtherfield in Wired.