Ema Maznik Antić & Maks Bricelj
Hi-Res Prints for Burial T-shirts

Kurator
Domen Ograjenšek

Razstava
11. oktober–3. november 2023
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+

V kotu lesene barake so se ose zbrale že drugič, prekinile svoj let zavoljo skrivnega zbora. Tam tvorijo vzorce, ki se vsako toliko spremenijo, morda v intervalih. Osemkotnik se razstavi in znova sestavi v trikotnik, ta pa se spremeni v krog, čigar črta zavijuga kot sinusoida, nakar se ustali v šestkotnik.

Slednji ne obtiči zavoljo mirovanja, temveč zaradi zapletene okamenelosti uma. Kam pobegniti, ko ob tvoje skromno zavetišče s silo medvedke, ki je pravkar izgubila mladička, tolče zunanjost? Tiste mladiče bi bilo težko zamenjati za tvoj običajni ulov, a si kljub temu pritisnil_a na petelina. Vse, kar se dogodi, je, kot kaže, kazen za to ali ono – najsibo za greh ali lahkomiselno napako. Kljub temu ne kažeš prav dosti krivde, niti obžalovanja. Kesanje bi bilo radoživo. Toplo bi ga sprejel_a, a nič ne kaže, da prihaja. Investicija bi bila prevelika za tvojo mentalno gospodarstvo. Les zaudarja.

Morda si polil_a nekaj laka, ki je pronical skozi lesena tla. Drži te v primežu. Bližje te vabi. Zvija ti vrat, ko k reži med deskama prisloniš uho, da bi prepoznal_a nejasno cvrčanje: poka in prasketa; zvok prihaja od temeljev pod teboj. Lahko bi bil tinitus. Nikoli nisi bil_a dober_ra strelec_ka. Negotovost te kljub temu ne vznemirja. 

Razstava domišljiji ne pušča kaj dosti prostora. V tistem, ki ji ga le dodeli, pa jo vzame za talko. Imerzija je uporabljena kot izposojen pojem. Čudežni spektakel ji je odvzet, s čimer postane goli vhod v tiste, ki se spuščajo vanjo. Osamela lesena konstrukcija, prekrita z zategnjenimi usnjenimi trakovi ter raztreščenimi risbami, šifrira izkušnjo puhlosti, ki se odreče pripovedovanju zavoljo scen brez protagonistov_k in odvijajočih se dogodkov ter razcefra meje med predpostavljenim, fiktivnim in resničnim. Si eksperimentalni protokol, hipoteza, ki še zdaleč ni zavezujoča za okolje, v katerega vstopaš. Prostorska instalacija te ne jemlje v zakup. Če jo izzoveš, se umakne, namesto da bi se soočila s posledicami tvoje volje. In vendar ti je dovoljeno vstopiti. Še več, njen skrbno urejen inventar te toplo sprejme. Ne glede na to, koliko zahteva, zasleduje obilo razvedrila. Subjekti, ki nimajo nobenega vpliva na njeno formo ali razvoj in kljub temu preizkušajo njeno zapleteno strukturo, prispevajo k temeljem, na katerih se utegne oblikovati njen lasten čut za resnično.