Shekana meditacija

Tamara Lašič Jurković
Tamara Lašič Jurković
Shekana meditacija

Razstava
10. marec–2. april 2021

Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+


V preteklih letih je skrb zase postala norma tega, da se predstavljamo kot odgovorni, vzorni posamezniki v sodobnih družbah. Posledično je meditacija postala recept ne le za premagovanje vseh vrst duševnih stisk, pač pa tudi za doseganje harmonije v naših odnosih. Newagevska meditacija predstavlja ključ do popolnoma uravnoteženega življenja, saj sugerira, da smo odgovorni za lastno srečo in da je ta odvisna le od tega, kako dojemamo sebe in svojo okolico. Pokaže nam, kako se umiriti in se ne zmeniti za vse neprijetne misli, ki se nam podijo po glavi. Z vsakim vdihom zajamemo pozitivno energijo, z vsakim izdihom pa se znebimo negativnih čustev, kot so občutki jeze, stresa, napetosti, nezadovoljstva, žalosti in obupa. Toda na ta način tudi potlačimo tisto, kar nam omogoča, da stanje stvari postavimo pod vprašaj. Renata Salecl v knjigi Izbira zapiše: »V današnjih kriznih in negotovih časih ideologija pozitivnega mišljenja igra ključno vlogo pri prikrivanju potrebe po ponovnem premisleku o naravi družbenih neenakosti in po iskanju alternativ načinu, ki ga je razvil kapitalizem. Kadar posamezniki začnejo verjeti, da so gospodarji lastne usode, in kadar je pozitivno mišljenje na voljo kot panaceja za vse gorje, ki ga trpijo zaradi družbene neenakosti, družbeno kritiko vse bolj nadomešča samokritika.« [1]

Shekana meditacija deluje na nasproten način tako, da zmoti našo idejo sebstva in spodkopava našo antropocentrično vero v izjemnost človeka. Shekana meditacija je vodena meditacija, ki poslušalca spodbudi k razmisleku o tem kaj (ne) pomeni biti človek, če naj priznamo vse organizme, ki soobstajajo z nami. Znanost pravi, da človeka sestavlja le okoli 44 % človeških celic in 56 % nečloveških celic. Zato takrat, ko razmišljamo o sebi, dejansko razmišljamo o različnih drugih vrstah, ki predstavljajo neločljivi del nas.

Shekana meditacija nam pomaga razumeti, kako odvisni smo od naravnih sistemov in drugih biotskih organizmov. Z njeno pomočjo spoznamo, da smo vpleteni v mrežo življenja in ne obratno – v kar nas je prepričal neoliberalizem, namreč da smo na vrhu piramide življenja in da imamo pravico izkoriščati naravne vire in brezglavo onesnaževati okolje. Tako kot tradicionalna meditacija tudi Shekana meditacija spodbuja samozavedanje na dveh ravneh: telesni in duhovni, toda s ključno razliko: odpira pluralistični pogled na oboje in tako neti drugačen odnos do sveta in našega mesta v njem. Kot pravi Robert N. Watson: »Razumeti življenje – tako kot v Shakespearovih zadnjih dramah – kot serijo tragikomedij ločevanja in ponovnega združevanja namesto kot na propad obsojeno prizadevanje človeškega sebstva za lastno nesmrtnost je velikanski korak k ekološki senzibilnosti.« [2]

Projekt je predstavljen kot imerzivna zvočna instalacija in se namenoma izogiba vizualni reprezentaciji vsebine, saj govori o človeškemu očesu nevidnem mikrobnem življenju in skritih odnosih moči. Poudarek je na prevpraševanju obstoječih prepričanj in idej, tj. komponent, ki obstajajo v našem umu in do katerih lahko najlažje dostopamo tako, da zapremo oči in razmišljamo.

[1] Salecl, R., Izbira, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2010.

[2] Watson, R. N., Renaissance selfhood and Shakespeare’s comedy of the common, The Routledge Companion to the Environmental Humanities, Routledge, 2017.

AVTOR
Julia Karczewska

Tamara Lašič Jurković (1994) je leta 2020 magistrirala iz industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Pri delu se osredotoča na okoljske in družbene problematike 21. stoletja ter vlogo oblikovanja pri njihovem naslavljanju. Rešitve išče v produktnem, storitvenem, sistemskem in spekulativnem oblikovanju, s poudarkom na soustvarjanju, participaciji, odprtokodnosti in dostopnosti za opolnomočenje posameznikov in skupnosti. V študijskem letu 2018/19 se je v okviru študijske izmenjave šolala na Akademiji za oblikovanje in obrt v Göteborgu, kjer je začela raziskovati teorijo posthumanizma v kontekstu oblikovanja. Kot sokustosinja je sodelovala pri zasnovi razstave Thinking the Conditions of Our Time, ki je bila leta 2019 predstavljena na 22. Milanskem trienalu.


KOLOFON

Avtor: Tamara Lašič Jurković
Mentorja: Thomas Laurien (HDK-Valand, University of Gothenburg), Janez Janša
Oblikovalec zvoka: Julij Zornik

Produkcija:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2021

Tehnična podpora:
Zavod Projekt Atol

Finančna podpora:
Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Sponzorji:
e-Bralec in partnerji Alpineon, Amebis, Institut Jožef Stefan

To top