KairUs (Linda Kronman and Andreas Zingerle)
Forenzične fantazije

Razstava
14. februar–16. marec 2018

Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Kaj se zgodi z našimi podatki, ko računalnik, trdi disk ali kakršnokoli pomnilniško napravo vržemo v smeti? Veliko ljudi ne ve, da je edini način, da preprečimo dostop do – celo uničene ali za nas nedostopne – digitalne pomnilniške naprave, ta, da jo fizično uničimo z uporabo specifičnega postopka. In da okoli ogromnih kontejnerjev za digitalne odpadke v državah tretjega sveta cveti ekonomija, ki temelji ne le na reciklaži strojne opreme in plemenitih kovin, pač pa tudi na obnovitvi in ponovni uporabi podatkov.

Forenzične fantazije (2016) je serija treh umetniških del, ki jo je razvil kolektiv KairUs (Linda Kronman in Andreas Zingerle) po rezidenci v Gani in ukvarjanju z razkritjem zasebnih podatkov. V teh delih KairUs uporabita podatke, ki sta jih pridobila s trdih diskov, odvrženih na smetišču Agbogbloshie v Gani, in zbrala po procesu terenskega raziskovanja. Po poročilih naj bi kriminalci na tem smetišču e-odpadkov pobirali podatke s trdih diskov in od predhodnih lastnikov zahtevali plačilo zanje ali pa so jih preprodajali.

Ne gre za izsiljevanje (Not a Blackmail) raziskuje možnost izsiljevanja predhodnega lastnika trdega diska. Da bi kriminalec to sploh lahko izvedel, je ključno, da lahko kontaktira osebo in postavi svoje zahteve. KairUS sta iz podatkov na enem trdem disku ugotovila ime lastnika, prek družbenih medijev pa sta potem prišla še do njegovega trenutnega delodajalca in drugih kontaktnih podatkov; toda bolj kot izsiljevanje ju je zanimalo, ali bi lahko stopila v stik s to osebo. Zato umetniško delo tvori paket, ki je pripravljen za odpošiljanje in vsebuje pridobljene podatke ter pismo predhodnemu lastniku.

Kraja identitete (Identity Theft) se osredotoča na pojave ljubezenske prevare. Prevaranti izvedejo krajo identitete tako, da prekopirajo velike količine podob privlačnih ljudi in si ustvarijo lažne profile na družbenih medijih ali zmenkarskih portalih. Prevaranti se delajo, da so zaljubljeni v žrtev in potem ko pridobijo njeno zaupanje, jo pregovorijo v to, da jim daje darila ali denar, pri čemer se vseskozi skrivajo za svojo lažno identiteto. Eden od trdih diskov je vseboval nekaj podob privlačnih dam, ki so bile na ta disk prenesene za ustvarjanje in vzdrževanje lažnih profilov. V umetniškem delu se osemnajst prevarantskih spletnih profilov, narejenih s podobami, najdenimi na trdem disku, prepleta z odlomki iz nollywoodskih – večinoma nigerijskih in ganskih nizkoproračunskih – filmov, ki tematizirajo ljubezenske prevare.Končno, Zalezovalci najdenih posnetkov (Found Footage Stalkers) podrobno obravnava podobe, najdene na enem od trdih diskov. Pregledovanje zasebnih fotografij omogoča zelo osebne vpoglede v življenje in navade predhodnih lastnikov tega trdega diska. Lahko jim sledimo na zabave s prijatelji, potovanja v zabaviščne parke in božična praznovanja z družino. S tem, da fotografije predstavita v albumu, KairUS posodobita tradicionalno prakso najdenih posnetkov, osnovano na zbiranju materiala v trgovinah z rabljenim blagom, na garažnih prodajah in bolšjih sejmih za predelavo in ustvarjanje novih umetniških del.

PREDSTAVITEV

Agbogbloshie je okrožje v vrveža polni ganski prestolnici Akri. Tu se nahaja največje smetišče elektronskih odpadkov na svetu. Dvaindvajset trdih diskov, prinesenih nazaj v Avstrijo, je predstavljalo izhodišče raziskovalnega laboratorija Behind the Smart World, enoletnega raziskovalnega programa pri servus.at v Linzu. Poleg materialnih in izkoriščevalskih temnih strani umazanega posla z elektronskimi odpadki projekt Behind the Smart World združuje umetniške pozicije, ki se ukvarjajo z vrednostjo digitalnih informacij in našim stalnim proizvajanjem podatkov. V okviru predstavitve v Projektnem prostoru Aksioma bo kolektiv KairUs opisal potovanje trdih diskov ter nastanek trilogije Forenzične fantazije in ponudil vpoglede v trenutni raziskovalni projekt, ki ga kolektiv izvaja na Univerzi Woosong v Južni Koreji.

AVTOR

KairUs je kolektiv umetnikov Linde Kronman (Finska) in Andreasa Zingerleja (Avstrija), njuno delo pa se osredotoča na interakcijo med ljudmi in računalniki in računalniško posredovano interakcijo med ljudmi. Od leta 2010 raziskujeta vprašanje internetnih goljufij in spletnih prevar, pri čemer pogosto menjata fokus in k temi pristopata s številnih perspektiv, kot so varnost podatkov, etika vigilantskih skupnosti, naracije prevarantske e-pošte, prevar in tehnologij. Med glavnimi prizorišči njunih razstav in festivali, na katerih sta sodelovala, so: Ars Electronica, Siggraph Asia, 32C3 (CCC), Japan Media Arts Festival, Steirischer Herbst, FILE Festival, WRO Biennial. Njune umetniške raziskave so bile objavljene v zbornikih konferenc in kot članki v revijah, kot so ISEA, CyberWorlds, Hyperrhiz, ICIDS, xCoAx in Media-N. Leta 2017 je njuna instalacija Megacorp. na Stuttgarter Filmwinter (Nemčija) prejela nagrado v kategoriji mrežne kulture. Linda in Andreas sta docenta na Univerzi Woosong v Južni Koreji in raziskujeta vprašanja zasebnosti in kibernetske kriminalitete v okoljih interneta stvari in pametnih mest.