Aksioma × Weiblov inštitut predstavljata:
Filmsko vesolje teorije
Simpozij
7. december 2026, od 18.00 do 21.00
Kino Šiška / Katedrala
Sodelujoče: Jernej Markelj, Patricia Reed, Ruby J. Thelot, Tisa Troha, Günseli Yalçınkaya
Moderatorki: Neja Berger, Lea Sande
⭐️ UDELEŽBA JE BREZPLAČNA ⭐️
Teorija že od nekdaj deluje malce kot filmska franšiza: isti liki se selijo med mesti in institucijami, naključna srečanja porajajo izpeljanke, ločene poti pa se nazadnje srečajo v nepričakovanih prepletih zgodb. Kaj jih povezuje, pogosto razberemo šele v retrospektivi.
Sodelovanje med Aksiomo in Weiblovim inštitutom za digitalne kulture se razvija v že obstoječi mreži teoretikov, umetnikov in kulturnih akterjev, ki se je skozi leta oblikovala prek razstav, dogodkov, publikacij, prijateljstev in srečanj v Ljubljani, na Dunaju, v Amsterdamu, Berlinu, Londonu in drugod. Nekatere like že povezuje bogata skupna predzgodba; drugi so nastopali v vzporednih zgodbah, ne da bi se kdaj znašli v istem prizoru. Tokratno sodelovanje oživi eno od konstelacij tega širšega vesolja in mu doda nekaj novih pripovednih niti.
Umetnica, pisateljica in predavateljica Patricia Reed, ki deluje v Berlinu, se temu vesolju pridružuje kot raziskovalna sodelavka Weiblovega inštituta. Na podlagi svojega raziskovalnega gostovanja pripravlja esej, ki bo izšel v zbirki PostScriptUM. Raziskovalka spletne folklore Günseli Yalçınkaya, ki deluje v Londonu, v okviru raziskovalnega gostovanja na Weiblovem inštitutu znova nastopi pri Aksiomi in za isto zbirko prispeva nov esej. V zgodbi Jerneja Marklja, ki deluje na Univerzi v Amsterdamu, je na vrsti vrnitev domov: z esejem Cabin Fever se vrača v slovenski založniški prostor in se pridružuje avtorjem zbirke PostScriptUM. Medtem Tisa Troha v Ljubljani nadaljuje lokalno zgodbo z delom Foreign Bodies, četrto številko zbirke multithread. Zasedbi se pridružuje še v New Yorku delujoči oblikovalec, umetnik in kiberetnograf Ruby J. Thelot, ki ponuja prvi vpogled v The Death of Images, peto številko te zbirke.
Kot vsako razširjeno vesolje tudi intelektualne mreže ustvarjajo lastno mitologijo, saj nenehno na novo osmišljajo svojo preteklost. Bežni gostujoči nastopi postanejo zgodbe o izvoru, opuščene stranske zgodbe se vrnejo kot osrednji pripovedni loki, včerajšnja lažna sled pa z naknadnim prepisovanjem zgodbe postane namig na jutrišnje dogajanje. Z vsakim novim prepletom zgodb ideje prehajajo v drugačne kontekste, pogovori dobivajo nove razsežnosti, iz obstoječih povezav pa nastajajo nova dela. Filmsko vesolje teorije tej izmenjavi dodaja novo epizodo, ki poveže več zgodb, obenem pa pušča dovolj nerazpletenih niti za vse, kar še prihaja.
S petimi predstavitvami in dvema panelnima razpravama, ki ju bosta moderirali Neja Berger in Lea Sande, dogodek svojo zasedbo zbere nekje med finalom sezone in napetim odprtim koncem, tik pred začetkom naslednje faze.
Predhodno poznavanje franšize ni potrebno. Zvesti gledalci bodo morda prepoznali like, ki se vračajo, nerazrešene zaplete in namige o tem, kaj sledi.
PROGRAM [del 1]
18–19:10
Tisa Troha
Tuja telesa
PREDAVANJE
[predstavitev 4. številke multithread]
Tuja telesa so teoretsko-fikcijska obravnava vloge, ki jo ima arhitektura v kulturi kot obrambni mehanizem pred tehniko. Dogajanje je postavljeno v bližnjo prihodnost, v puščavo Wadi Rum, kjer spekulativni turistični kompleks iz metaliziranih šotorov in kvazikristalnih monolitov postane ojačevalnik tujosti ter razkrije nečloveško tehnično jedro človeškosti. Sredi peščenih sipin in brenčečih dronov delo zvari visokotehnološko mrežo, v katero so vpete vinjete o tujosti, etimologiji, verskih izročilih in črnih skrinjicah.
Ruby Justice Thelot
The Death of Images
PREDAVANJE
[predstavitev 5. številke multithread]
Leta 2025 je podoba umrla. V tednu, ko je OpenAI predstavil svoj model za ustvarjanje slik, jih je nastalo 700 milijonov, kar presega tedensko število objav na Instagramu leta 2022. Njihova dokazna vrednost pa je bila manjša kot kdaj koli prej. Predavanje to smrt pripisuje dvema vzrokoma. Prvi je varljivost podob: tiste, ki jih ustvarja umetna inteligenca, so osvobojene avtorstva in vsakršne vezi z resničnostjo ter bližje Aristotelovi sanjski podobi kot reprezentaciji. Drugi je “privzeta lažnost”, novo epistemsko stanje, v katerem vsaka podoba velja za lažno, dokler se ne dokaže nasprotno. Slikovni preobrat (pictorial flippening), ki sem ga nekoč napovedal za leto 2044, se je že zgodil. Toda te smrti ni treba objokovati: medtem ko podobe izgubljajo svojo reprezentacijsko moč, resničnost znova dobiva svoj sijaj, prisotnost, živo in neposredno pa postajajo tisto, čemur še lahko zaupamo.
Tisa Troha & Ruby Justice Thelot
Vprašanja in odgovore
moderira Lea Sande
PROGRAM [del 2]
19:30–21:00h
Jernej Markelj
Vročica v koči
PREDAVANJE
[predstavitev 57. številke PostScriptum]
V svetu, ki ga vse bolj urejajo nepregledna računalniška omrežja, postaja maskulina predstava o človeku kot suverenem gospodarju orodij, narave in samega sebe vse manj prepričljiva. V samovzdržujočih se zankah algoritmov in kapitala je vse težje ohranjati figuro moškega, ki vsemu bivajočemu stoji nasproti kot njegov vladar. Predavanje v izhodišče postavlja kočo kot prispodobo umika ter sledi obrambnim odzivom, katerih cilj je ohraniti fikcijo samozamejenega subjekta kljub njegovi tehnološki razgradnji. Pri tem prehaja med izkušnjo digitalne feminizacije in praksami oklepljanja sebstva, ki se ji skušajo zoperstaviti. S preučevanjem uveljavljenih in nastajajočih tehnologij ter postdigitalnih kultur razkriva razpoke v naših modelih moškosti in človeškosti ter možnosti, ki se skoznje odpirajo.
Patricia Reed
Sintetična indeksikalnost: O interpretabilnosti, nesoizmerljivosti in modelskem zakrivanju
PREDAVANJE
[predstavitev 59. številke PostScriptum]
Sintetični mediji pogosto veljajo za paradigmo podob brez indeksikalnosti. Pri fotografiji ne gre zgolj za podobnost: kamera beleži fizične predmete in vzročne sile, kot sta svetloba in senca, podoba pa nastane kot njihova sled. Generativna umetna inteligenca pa s statističnim uteževanjem in povprečenjem ustvarja podobo kot možen induktivni artefakt, ki v svetu nima fizičnega referenta. Predavanje se ne vrača k tej tako imenovani “izgubi” indeksikalnosti, temveč raziskuje, kako procesi ustvarjanja podob in jezika, ki jih usmerjajo modeli, priklicujejo druge oblike indeksikalnosti. Pri tem izhaja iz razumevanja računanja kot procesa modeliranja kognicije. S tem se odmika od konceptualnih okvirov, ki računanje omejujejo na digitalnost in program, ki sledi pravilom (AA Cavia). Predavanje obenem poudarja potrebo po suverenem razumevanju invizualnosti latentnega prostora (Somaini).
Günseli Yalçınkaya
Dopaminska igralnica
PREDAVANJE
[predstavitev 58. številke PostScriptum]
Dopaminska igralnica raziskuje, kako virtualna okolja našo težnjo po nagradi spreminjajo v vir zaslužka: užitek brez prave vsebine hkrati stimulirajo in simulirajo ter tako porajajo to, kar Aristotel opisuje kot “željo brez meja”. Predavanje obravnava dopaminska spletišča, vrhunske ponaredke in sheme “napihni in prodaj” kot oblike obredne tehnologije. Na teh primerih pokaže, kako sta estetizacija in homogenizacija potrošnih dobrin v vektorskem prostoru privedli do novih oblik duhovne manije. Posveča se tudi vprašanju, kako se v latentnem prostoru algoritmov strojnega učenja in umetne inteligence preoblikujejo psihološke predstave o prostorskosti. Ta premik korenito spreminja ustroj, produkcijo in doživljanje človeške želje.
Jernej Markelj, Patricia Reed & Günseli Yalçınkaya
Vprašanja in odgovore
moderira Neja Berger
GOVORKE
Jernej Markelj je teoretik, ki raziskuje digitalno politiko delovanja, algoritmične in umetnointeligenčne imaginarije ter spol na spletu. Na Univerzi v Amsterdamu je docent za nove medije in digitalno kulturo ter sourednik knjižne zbirke Vectoral Agents. Njegova dela so bila objavljena v različnih znanstvenih revijah in paraakademskih publikacijah. Trenutno je tudi gostujoči raziskovalec na Univerzi v Ljubljani.
Patricia Reed je teoretičarka, umetnica in oblikovalka, ki deluje v Berlinu. Vodi magistrski program Critical Inquiry Lab na Akademiji za oblikovanje v Eindhovnu (Nizozemska), trenutno pa je tudi raziskovalna sodelavka na Weiblovem inštitutu za digitalne kulture. Njena novejša besedila so izšla v publikacijah Informatics of Domination, Pierre Huyghe: Liminal, Ceremony: Burial of an Undead World in Navigation beyond Vision ter v reviji e-flux Journal. Leta 2025 je pri založbi Holobionte Ediciones v španščini izšel izbor njenih esejev z naslovom Cosmovisiones de otro mundo. Nedavno je Mednarodni arhitekturni bienale v Rotterdamu izdal tudi njeno delo Figuring Planetary Space.
Ruby Thelot je oblikovalec, umetnik in kiberetnograf. Deluje v New Yorku, kjer na univerzi NYU predava teorijo oblikovanja in medijev. Ustanovil je nagrajeni oblikovalski studio 13101401 inc in R2S, podjetje za raziskovanje kulture. V ospredju njegovega dela so odnosi med človekom in umetno inteligenco, podobe, spomin ter vprašanja spletnega bivanja. Razstavljal je po svetu, med drugim v melbournskem muzeju National Communication Museum in torontskem Interaccessu. Med drugim piše za revije Artforum, Spike Art Magazine, Artnews in Dazed, o njegovem delu pa so pisali The New Yorker, Wired in Art in America. Je avtor knjig Stonemilker (2022), A Cyberarchaeology of Checkpoints (2023) in In Defense of Being-On-Line (2026).
Tisa Troha je arhitektka, glasbenica in DJ-ka. Tako na poljih glasbe kot arhitekture jo zanima preplet tehnologije, pop kulture in dediščine. Nastopala je na več slovenskih in tujih festivalih (MENT, Sonica, Spider, Tresk, itd.) ter v klubih, kjer s kolektivoma Nimaš Izbire in Ustanova organizira dogodke na stičišču kvir, klubske in internetne kulture. Je avtorica spekulativnega arhitekturnega projekta Deep Flow in od leta 2021 soustvarja revijo za umetnostno teorijo in kritiko Šum.
Günseli Yalçınkaya je umetnica, pisateljica in raziskovalka, ki deluje v Londonu in se v svojem delu posveča vprašanju, kako tehnologija oblikuje mit. V svoji praksi spletne folklore proučuje, kako sodobne tehnologije porajajo nove ideologije, digitalna vraževerja in kolektivne fantazije. Je rezidenčna pisateljica v Somerset House Studios (London) in raziskovalna sodelavka na Weibelovem inštitutu za digitalne kulture (Dunaj).
THE MODERATORS
Neja Berger je doktorska študentka humanistike in družboslovja ter mlada raziskovalka na Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Magistrirala je iz videa in novih medijev na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, diplomirala pa iz filmske in televizijske montaže na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Je sodelavka Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent, nekdanja sourednica spletnega medija Disenz ter avtorica mnogih publicističnih in strokovnih besedil.
Lea Sande je raziskovalka, novinarka in urednica. Na Radiu Študent pripravlja mesečno oddajo Povratne zanke, v kateri obravnava internetno teorijo, kulturo in literaturo. Sourednikuje knjižno zbirko multithread in deluje kot študentska raziskovalka pri projektu Black Hole Photography. Sodeluje tudi kot članica kolektiva The VOID+. Deluje na področju sociologije tehnologije, kjer se osredotoča na vlogo komputacije v sodobnem kapitalizmu, razvoj umetne inteligence in kulturne derivate emergentnih tehnologij. Študira sociologijo kulture na UL FF.
KOLOFON
The Theory Cinematic Universe
Simpozij
Kuratorja:
Sophie Publig (Weibel Institute), Janez Fakin Janša (Aksioma)
Sodelujoče:
Jernej Markelj, Patricia Reed, Ruby J. Thelot, Tisa Troha, Günseli Yalçınkaya
Moderatorki:
Neja Berger, Lea sande
Produkcija:
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2026
Koprodukcija:
Center urbane kulture Kino Šiška
Partner:
Weibel Institute for Digital Cultures / University of Applied Arts Vienna
Finančna podpora:
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
POVEZANI DOGODKI
M. Beatrice Fazi
Cave Machines: On the Platonic Representation Hypothesis
Predavanje
13. oktober 2026
Moderna galerija, Ljubljana
Mikkel Rørbo, Sophie Publig, Tisa Troha, Lea Sande
Digital Occultism x Foreign Bodies
Predstavitev knjige
14. december 2026 ob 18.00h
Depot, Dunaj