Taktike & praksa #7: Kritično inženirstvo

Taktike & praksa #7:
Kritično inženirstvo

Konferenca, razstava, delavnica
26.–27. marec 2020
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana


Miha Fras | Več

Leta 2011 je skupina umetnikov in inženirjev objavila Manifest kritičnega inženirstva, ki so ga do zdaj prevedli v 18 jezikov. Okoli manifesta, ki so ga napisali Julian Oliver, Gordan Savičić in Danja Vasiliev, se je zbrala večja skupina – Delovna skupina kritičnega inženirstva, ki zdaj vključuje tudi Sarah Grant, Bengta Sjöléna in Joano Moll.

V resnični avantgardni maniri se manifest začne z opisom inženirstva kot »najbolj transformativnega jezika našega časa, ki oblikuje način našega gibanja, komuniciranja in mišljenja«, zato je naloga kritičnega inženirja, »da proučuje in izkorišča ta jezik ter pri tem razkriva njegov vpliv«. Nadalje kritični inženir »prepoznava, da vsako inženirsko delo manipulira s svojim uporabnikom«, in meni, da je »vsaka tehnologija, od katere smo odvisni, tako izziv kot grožnja«. In tako se manifest razgrne.

Skoraj deset let pozneje je relevantnost Manifesta kritičnega inženirstva postala le še očitnejša, saj se vedno več ljudi začenja zavedati tehno-političnih implikacij uporabe in odvisnosti od integriranih sistemov in kompleksnih, omrežnih tehnologij. Njegovih deset točk danes najdemo na stenah heklabov, muzejev, inženirskih fakultet in akademij medijske umetnosti ter v številnih besedilih po vsem svetu.
Tokratna izdaja Taktike & praksa z naslovom Kritično inženirstvo je sestavljena iz razstave, seminarja in delavnice, ki poudarjajo umetniško, teoretično in izobraževalno delo Delovne skupine kritičnega inženirstva v preteklem desetletju. Seminar bo gostil vse člane skupine, priznane umetnike z dolgimi osebnimi umetniškimi karierami, njihova stališča in projekti pa bodo služili kot študijski primeri za analizo transformativnega potenciala kritičnega inženirstva v kontekstu taktične in tehnične umetniške prakse.

Podroben program in biografije umetnikov.


PREDAVANJA

26. marec 2019, 17:00–20:00
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Danja Vasiliev
Topologije temnega spleta

Danja Vasiliev je v predavanju podal pregled »topologij temnega spleta« v kontekstu svojega dela Prodaja zasebnih omrežij (Vending Private Network). S kritiko splošno razširjenega branja interneta kot digitalnega utelešenja skupnega, javnega prostora bosta z uporabo pripomočkov ukazne vrstice, ki jih poznajo omrežni administratorji, razkrila globoko in izvorno privatizacijo, ki zahteva nove »temne abstrakcije«, če hočemo doseči javni prostor, ki ga od interneta pričakujemo. S tem je pokazal, da »temni splet« na tehnični ravni vključuje enake pravice, kot jih cenimo in dejavno branimo v fizičnem javnem življenju.

Gordan Savičić & Bengt Sjölén
Elektromagnetni situacionizem

Gordan Savičić in Bengt Sjölén sta govorila o delih, ki sta jih razvila skupaj z Delovno skupino kritičnega inženirstva. Umetnika raziskujeta omrežne situacije, v katerih je elektromagnetna infrastruktura uporabljena kot polje intervencije. S pomočjo sodobne tehnike, kot je programsko definiran radio, se ukvarjata z analizo in rekonstrukcijo vsakršnega signala, izpuščenega v zrak, ne glede na to, ali izvira iz namernega oddajanja antene ali iz nenamernega sevanja prevodnika na substratu. Elektromagnetni prostor je raziskovalni okvir za proučevanje sledi in senc naše tehnološke odvisnosti.

Joana Moll
Avtopsija podatkovnega posla

Naši tako imenovani omreženi družbi doslej ni uspelo, da bi logiko medsebojne povezanosti prenesla v naša življenja. Državljani postajajo vedno bolj podobni strojem in odvisni od podatkov, kar grozi povezavi med ljudmi in njihovimi naravnimi življenjskimi prostori. Čeprav večino svojih dnevnih transakcij izvedemo po elektronskih napravah, pa zelo malo vemo o sistemu, ki omogoča take interakcije, oziroma z drugimi besedami, o tovarni, ki leži onkraj vmesnika.

Sarah Grant
Radical Networks

Radical Networks (Radikalna omrežja) je mednarodna konferenca in umetniški festival, kjer se predstavljajo posamezniki, ki se kritično in ustvarjalno ukvarjajo z elektromagnetnim spektrom. V odzivu na nejasnost notranjega delovanja in vprašanja, ki se odpirajo v povezavi z vedno priklopljeno medomrežno družbo, poskuša dogodek te zadeve demistificirati in jih ozavestiti. Sarah Grant je obravnavala razmišljanja, ki so vodila do vzpostavitve Radical Networks, in cilje tega na skupnost osredotočenega dogodka, pri čemer je povzela tudi pretekla predavanja.

DELAVNICA
Miha Fras | Več

Sarah Grant & Joana Moll
Prevzem nadzora nad nadzorom
Sreda, 27. marec 2019, 9:00–18:00
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Psihološke operacije oziroma PSYOPS je strategija, ki jo uporabljajo v vojaških in vladnih obveščevalnih mrežah, njen cilj pa je vplivati na čustvene, kognitivne in racionalne strukture vlad, organizacij, skupin in posameznikov, da bi ti spremenili svoje vedenje in v končni fazi svoje namene in cilje. Taktike PSYOPS so globoko zakoreninjene v raznih tehno-družbenih ureditvah, ki so v jedru algoritemskega upravljanja, vendar jih večina globalnih državljanov, ki vseeno delujejo znotraj takih ureditev, ignorira ali prezre. Z naraščajočim nezaupanjem v »oblak« prihaja klic po omrežnih infrastrukturah v javni lasti, ki bi uporabnikom dale večji nadzor nad njihovo zasebno komunikacijo, podatki in identitetami. 

V osemurni praktični delavnici bomo poskušali povezati PSYOPS, psihologijo, propagando, nadzor, internet, podatke in algoritme, pri čemer bomo poudarili potrebo po gradnji alternativnih omrežij za ohranitev suverenosti naših komunikacijskih tehnologij in naravnih virov.

V prvem delu delavnice bo Joana Moll udeležencem posredovala poglobljeno razumevanje številnih mehanizmov, ki jih korporacije, agencije in uradi uporabljajo za zbiranje, urejanje in izkoriščanje osebnih podatkov, ter poudarila glavne družbene, politične in okoljske vplive takih procesov.
V drugem delu bo Sarah Grant predstavila osnovne gradnike računalniškega mreženja, vmesnika ukazne vrstice in brezžične komunikacije. Naučili se bomo sami gostiti lastne spletne strežnike, datotečne strežnike in osebna brezžična omrežja. Ti strežniki bodo uporabnikom omogočili pošiljanje sporočil, objavljanje spletnih strani in skupno rabo datotek po nepovezanem lokalnem in zankastem omrežju.


RAZSTAVA

Kritično inženirstvo
27. marec–26. april 2019
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Janez Janša | Več

Kako lahko inženirstvo uporabimo, da vizualiziramo, se odzovemo in upremo dnevnim, močnim in večinoma uspešnim poskusom, da bi z nami manipulirali z orodji in infrastrukturami, ki so jih zasnovale korporacije in vlade? Dela, ki jih je razvila Delovna skupina kritičnega inženirstva, so mišljena kot »radikalna orodja za intervencije v infrastrukturi« in ponujajo različne odgovore na to vprašanje od poenostavljenega, lahkega dostopa do orodij upora pa do ugrabitve tehnoloških infrastruktur, s katerimi razkrivajo njihovo notranje delovanje.

Manifestu kritičnega inženirstva lahko preberemo, da »večja ko je odvisnost od tehnologije, večja je potreba po njenem proučevanju in razkrivanju njenega notranjega delovanja ne glede na lastništvo ali zakonske določbe«. Zato ni nobeno presenečenje, da se tri »orodja za intervencije«, predstavljena na razstavi, osredotočajo na omrežne infrastrukture in spletno komunikacijo, še posebej brezžično komunikacijo po prenosnih napravah: tehnologije, od katerih smo odvisni, da lahko komuniciramo in se orientiramo v fizičnem prostoru, uporabljajo tudi za to, da nas nadzorujejo in nam sledijo.

RAZSTAVLJENA DELA

Julian Oliver, Danja Vasiliev
Prodaja zasebnih omrežij (Vending Private Network), 2018

Prodaja zasebnih omrežij je delo, ki prevzame obliko avtomata za prodajo kondomov, kakršnega najpogosteje najdemo na javnih straniščih, v nočnih klubih in barih. Opremljen je z mehaničnimi gumbi, režo za kovance in vrati USB ter ponuja štiri poti VPN, vsako z animirano grafiko, ki prikazuje pot kot fantazijsko destinacijo. Obiskovalci so povabljeni, da v avtomat vstavijo USB-ključ, vržejo kovanec (funt ali evro) v režo in s pritiskom na mehanični gumb izberejo destinacijo VPN. S tem se na USB-ključ prenese edinstvena datoteka za konfiguracijo VPN. Prenesejo se tudi posebna navodila (v obliki datoteke README.txt), ki razložijo, kako uporabiti VPN v posebnem »obdanem« načinu, ki se izogne metodam odkrivanja (namreč temeljitemu pregledu paketov oziroma DPI – angl. Deep Packet Inspection), ki jih uporabljajo korporacije in državno nadzorovani administratorji infrastrukture. To je edino sredstvo, za katero vemo, da deluje proti požarnim zidovom pod državnim nadzorom.

Janez Janša

Bengt Sjölén, Gordan Savičić
Packetbrücke, 2012

Packetbrücke raziskuje simulacijo celotnih omrežnih situacij s premestitvijo elektromagnetne infrastrukture v drug fizični prostor. Rezultat je pomenljiva »zmeda« naprav in storitev, ki se zanašajo na to infrastrukturo. Brezžični omrežni paketi se zajemajo neposredno s specifičnih lokacij in usmerjajo po spletu na neko oddaljeno lokacijo, kjer so izpuščeni nazaj v zrak. Packetbrücke s tem dobesedno vrine en elektromagnetni prikaz geografskega prostora v neki drug in tako učinkovito ustvari novo imaginarno topografijo, s pomočjo te izboljšave pa »nemogočo resničnost«. Packetbrücke pokaže, da so sistemi za določanje položaja, ki temeljijo na omrežjih WLAN, prostor za intervencije, hkrati pa so ranljivi tudi za napade, ki vključujejo lokacijske prevare.

Janez Janša

Bengt Sjölén, Danja Vasiliev
Nenamerna sevanja (Unintended Emissions), 2015

Nenamerna sevanja, ki so vstavljena v urbana okolja, zajemajo, analizirajo, kartirajo in projicirajo radijsko sevanje, ki ga nenamerno in nevidno oddajajo naše prenosne brezžične naprave. Projekt poskuša z uporabo dveh nizov usmerjenih anten Yagi določiti položaje brezžičnih naprav v bližini. Podobno kot nadzorni in sledilni sistemi, kakršen je StingRay, postavi mobilne uporabnike brezžičnega omrežja na zemljevid in pri tem navede vrsto uporabnikove naprave, čas pojavitve, uporabnikovo omrežno dejavnost in druge za uporabnika značilne metapodatke. Te informacije lahko nato analiziramo, da določimo uporabnikovo identiteto in gibanje znotraj določenega področja in na spletu. Z uporabo metod in tehnologij, za katere vemo, da jih uporabljajo zvezne pobude za nadzor, poskuša ta intervencija vzbuditi »zdravo paranojo« v korist povečani tehno-politični subjektiviteti.

Janez Janša

KOLOFON

Kurator: Critical Engineering Working Group

Umetniški vodja: Janez Janša
Producentka: Marcela Okretič
Izvršna producentka: Sonja Grdina
Strokovna sodelavka za razvoj: Jana Reneé Wilcoxen
Odnosi z javnostmi: Urška Barut
Tehnični vodja: Valter Udovičić
Dokumentiranje: Miha Fras (foto), Gregor Gobec (video)
Celostna grafična podoba: Luka Umek

Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2019
Koprodukcija: Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana in Drugo more, Reka

Projekt Kritično inženirstvo je izveden v okviru projekta State Machines, ki ga izvajajo Aksioma (SI), Drugo more (HR), Furtherfield (VB), Institute of Network Cultures (NL) in NeMe (CY).

Finančna podpora: Program Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana

Medijski sponzor: Radio Študent in TAM-TAM

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

To top