Sreda, 25. april 2018
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Nacionalna država je moderna fikcija: rezultat konceptualnega občevanja med suverenom, ki ga je vpeljal Thomas Hobbes v Leviathanu, in imperialističnimi in nacionalističnimi ideologijami 19. stoletja. Kljub vsej kritiki velja za temeljno komponento političnega reda, večno tabulo raso za (re)strukturiranje oblasti. Predlagamo alternativno ideologijo za politično samoorganizacijo: steɪt əv nəʊlænd [State of Noland] – stanje duha, ki se ne pridružuje nobeni geopolitični entiteti, in državo po državi kot konstelacijo praks, ki funkcionalno zamenjajo monopol nacionalne države.

Sreda, 25. april 2018
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Naš koncept nacije je zgrajen na idejah institucij, fiksnih točk na zemljevidu, v času in pravu. Se do neke mere zavedamo tudi, da je to fikcija? V predavanju bomo raziskali, kako bi lahko na novo razumeli, kaj je to, kar imenujemo »nacija«.

Torek, 24. april 2018
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Meja med Italijo in njenimi sosednjimi državami prečka snežišča in ledenike na visoki nadmorski višini in večinoma poteka po alpski razvodnici. Zaradi krčenja ledenikov, ki je posledica globalnega segrevanja, je bil na nekaj mestih zaznan občuten premik razvodnice. Med letoma 2014 in 2016 je projektna ekipa Studia Folder na majhnem delu avstrijsko-italijanske meje na ledeniku Similaun namestila mrežo posebej za to narejenih odprtokodnih senzorjev, ki so v realnem času prenašali pozicijo razvodnice. Marco Ferrari bo govoril o nastanku projekta in terenskem delu, opravljenem v Alpah; prav tako bo predstavil trenutno raziskovanje zgodovine geodetskih meritev italijanske meje in na kratko tudi druge projekte Studia Folder, katerih cilj je razviti podobno metodologijo preučevanja na polju kartografske reprezentacije.

Torek, 24. april 2018
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Transnacionalna realnost življenja v sodobnih globalnih družbah slednjim postavlja nekaj izzivov. Preferiranje  članstva v zahodnih nacionalnih državah in podrejanje ekonomskim imperativom je proizvedlo drugorazredna državljanstva, medtem ko je nečlovečnost upravljanja migracij s ponovno uvedbo mejnih režimov in izpostavljanjem lažne varnosti oropala milijone posameznikov in posameznic njihove človeškosti. Obenem je podžgala populistični bes proti migrantom. Svetovno državljanstvo, osnovano onkraj nacionalnih držav, bi lahko privzelo interakcijo med institucionalno politiko in neinstitucionalnimi praksami različnih subjektivitet, ki tvorijo javnost. Da bi pridobili nazaj človečnost, v nasprotju z »globalizacijo indiferentnosti«, potrebujemo utopično iznajdbo »svetnosti ljudi«, ki predstavlja politični projekt enakosti, in ne moralnega projekta obrambe tradicij.

Torek, 24. april 2018
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Nove tehnologije omogočajo cvetenje in prepoznanje novih oblik identitet in skupnosti – od virtualnih državljanstev do digitalnih nacij in od spolnih identitet do nečloveških akterjev. Hkrati pa sistemi oblasti in vladanja skušajo identiteto omejiti in zatreti znotraj geografskih meja in sheme baz podatkov. James Bridle raziskuje uporabe in zlorabe identitete v lastni praksi in v delu drugih.

Torek, 17. april 2018
Poligon kreativni center, Ljubljana

MoneyLab je mreža umetnikov, aktivistov, navdušencev in raziskovalcev, ki jo je leta 2013 ustanovil amsterdamski Institute for Network Cultures. Ta mreža postavlja enostavno vprašanje o tem, kako se bodo umetniki oziroma ustvarjalci vsebin, vsi ljudje v bistvu, preživljali s svojim delom v 21. stoletju. Po mnenju Silicijeve doline se ne bomo. Že zdaj smo prisiljeni, da vse svoje ustvarjalne izdelke podarimo v zameno za ‘pozornost’ v družbenih medijih (medtem ko Facebook in Google z njimi služita milijarde prek reklam in prodaje zasebnih podatkov). Kot odgovor na globalno finančno krizo leta 2008 so se pojavile kriptovalute (kot je bitcoin), ki obidejo tako banke kot tehnološke gigante. Denarna menjava poteka prek prenosnih telefonov. Pridružujemo se akcijam množičnega financiranja in (ponovno) eksperimentiramo z naročniškimi storitvami. Kakšna politika je v ozadju vseh teh novih storitev? Kako umetniki posredujejo te nove mrežne arhitekture? Kako naj beremo trenutni pomp? So te storitve res decentralizirane, kakor se trdi? Koliko nas v protokolih digitalnega denarja lahko razbere desničarske libertarne vrednote? Kdo so novi močni igralci? Pridružimo se razpravi. Denar je digitalen že desetletja. Zdaj postaja neločljiv od interneta. Če v tej igri ne bosta zmagala niti Wall Street niti Silicijeva dolina, kdo bo?

Sreda, 21. marec 2018
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V svojem predavanju je Joroen van Loon na kratko predstavil svoje delo in se osredotočil na projekt Cellout.me, ki temelji na ideji prodaje umetnikove DNK najboljšemu ponudniku na spletni dražbi. Van Loon je razložil, zakaj je ta ideja relevantna za današnjo podatkovno družbo in kakšna temeljna vprašanja odpira na področju zasebnosti, avtorstva podatkov, masovnih podatkov in pristnosti.

Torek, 6. marec 2018
ALUO – Oddelek za Oblikovanje vizualnih komunikacij, Ljubljana

Naj gre za elektronski denar, tokenizirano premoženje ali identitete na verigi podatkovnih blokov, digitalno bogastvo postopoma postaja viden del naše realnosti. Posledično narašča pomembnost kriptografskih tehnologij. Toda ali zares razumemo te tehnologije? Kako kriptografske tehnologije nudijo, varujejo in prikazujejo bogastvo? Trenuten, precej tehničen prikaz sodobne kriptografije izpušča tiste, ki se ne spoznajo na programiranje. Zato njena pomembnost in obseg nista povsem vidna in kriptografija tako ostaja v svoji kripti. Tim Brouwer meni, da si lahko kriptografijo na novo zamislimo prek medija industrijskega oblikovanja. V svoji predstavitvi nam bo pokazal, kako se kriptografske tehnologije (od ‘kriptografskih zbirateljskih predmetov’ do futuristične bio-kriptografije) manifestirajo v naši materialni realnosti.

Torek, 6. marec 2018
ALUO – Oddelek za Oblikovanje vizualnih komunikacij, Ljubljana

Kaj je površinski splet (clearnet)? Kakšna je razlika med globokim (deep web) in temnim spletom (dark web)? In kako najdemo nekaj, kar naj ne bi bilo najdeno? Na delavnici bomo odgovorili na vsa ta vprašanja. Sestali se bomo na površinskem spletu, kjer se boste naučili zlahka najti to, kar iščete, pa tudi to, česar naj ne bi našli. Potem si bomo postopoma utrli pot v bolj skrite predele spleta, kjer bomo odkrivali velikost in možnosti globokega spleta ter spoznali ta ogromen spletni svet. Naša zadnja postaja? Temni splet. Je to res tako slab kraj, kot namiguje ime? Ali pa ima dober razlog za obstoj? Dobili boste napotke in trike, s katerimi boste to lahko ugotovili sami. Med ogledom boste dobili praktičen itinerar in se hkrati osredotočili na to, kako pomembno je imeti prostore, kamor se lahko skrijemo.

Torek, 6. marec 2018
ALUO – Oddelek za Oblikovanje vizualnih komunikacij, Ljubljana

Zadnja leta vse več umetnikov kritizira vseprisotnost tehnologij prepoznavanja identitete. Natančneje, te tehnologije so naletele na nasprotovanje in polemike v primerih, ko so jih uporabljali programi državne varnosti, tehnološki giganti in multinacionalne korporacije. Priljubljena umetniška oblika odpora proti tehnologiji prepoznavanja je kriptografska maska. Zach Blas, Leo Selvaggio, Sterling Crispin in Adam Harvey spadajo v skupino mednarodno priznanih umetnikov, ki so razvili subverzivne kriptomaske proti prepoznavanju obraza, ki motijo identifikacijske tehnologije. Na predavanju bo Patricia de Vries obravnavala ontološke temelje teh priljubljenih in na veliko razstavljenih projektov kriptomask.

Sreda, 14. februar 2019
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Agbogbloshie je okrožje v vrveža polni ganski prestolnici Akri. Tu se nahaja največje smetišče elektronskih odpadkov na svetu. Dvaindvajset trdih diskov, prinesenih nazaj v Avstrijo, je predstavljalo izhodišče raziskovalnega laboratorija Behind the Smart World, enoletnega raziskovalnega programa pri servus.at v Linzu. Poleg materialnih in izkoriščevalskih temnih strani umazanega posla z elektronskimi odpadki projekt Behind the Smart World združuje umetniške pozicije, ki se ukvarjajo z vrednostjo digitalnih informacij in našim stalnim proizvajanjem podatkov. V okviru predstavitve v Projektnem prostoru Aksioma bo kolektiv KairUs opisal potovanje trdih diskov ter nastanek trilogije Forenzične fantazije in ponudil vpoglede v trenutni raziskovalni projekt, ki ga kolektiv izvaja na Univerzi Woosong v Južni Koreji.

Sreda, 11. januar 2018
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Predavanje reflektira nove prakse, postopke, sodelovanja in partnerstva, ki jih je Furtherfield razvijal z razstavo Novi svetovni red (New World Order) in objavo knjige Artists Re:Thinking the Blockchain.
Furtherfield, ki ga financerji zaradi političnih tem in ukvarjanja s porajajočimi se tehno-družbenimi razmerami klasificirajo kot zelo tvegano umetnostno organizacijo, nenehno privzema nove kontekste in sloge dialoga med različnimi praksami in kulturami, kot so: novomedijska umetnost, likovna umetnost, permakultura, migracijska tematika, kritični inženiring, kultura start-upov in hektivizem itd. Furtherfield, ki ga žene problematika preživetja in umetniške kompulzivnosti, raziskuje svetovne kontekste v odnosu do kršenja kanonov in kategorijskih premikov v lokalnih in mednarodnih skupnostih.

Sreda, 29. november 2017
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V tem govoru se Vladan Joler poda v pokrajine, ki jih oblikujejo algoritemske tovarne ekonomije nadzora, in s tem povezano izkoriščanje materialnih in nematerialnih oblik dela in naravnih virov. Predavatelj raziskuje zemljevide Facebookovega imperija in globoko anatomijo sistemov strojnega učenja in človeškega dela, ki se skriva za njimi.

Sreda, 18. oktober 2017
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Natalie Bookchin bo v svoji predstavitvi raziskovala pojem kondividualnosti skozi estetsko analizo trenutnega statusa podobe v omrežju. V zadnjih letih se Bookchinova v svojem delu osredotoča na ustvarjanje video instalacij za splet in izven spleta, v katerih kombinira na stotine videoposnetkov z YouTubea, v katerih se običajni ljudje predstavljajo občinstvu. Od najstnic, ki same plešejo v svojih sobah, do manjšin, ki komentirajo rasno segregacijo in revščino; ti posamezniki so izolirani drug od drugega in hkrati povezani drug z drugim. A šele ko Bookchinova te osebne video dnevnike razvrsti v matrico, ki poudarja ponavljanje telesnih in jezikovnih izrazov, stopi v ospredje njihova povezanost. V tem pogledu bo predstavitev Natalie Bookchin udeležencem omogočila razpravljanje o kondividualnosti kot obliki povezovanja in združevanja, ki poteka od posameznika do posameznika, ne da bi pri tem nujno šla skozi skupno pripoved ali skupnostno mitologijo.

Sreda, 18. oktober 2017
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Wu Ming 1, član italijanskega kolektiva romanopiscev Wu Ming, bo udeležencem konference omogočil raziskovanje vprašanja avtorstva z neobičajne perspektive. Wu Ming je eden glavnih odvodov Luthra Blissetta – “imena za večkratno uporabo”, ki si ga je v devetdesetih letih izposojalo na ducate umetnikov in aktivistov – in literarna delavnica, ki eksperimentira s hibridnimi pripovedovalnimi žanri, kot sta zgodovinski roman in neleposlovje, napisano z literarnimi tehnikami. Wu Ming (“brez imena” v mandarinskem jeziku) je razvil koncept avtorstva, ki je hkrati kolektiven in individualen, saj je povezan s kolektivno napisanimi romani in tudi z deli, ki jih je ustvarilo pet avtorjev z individualnimi psevdonimi (Wu Ming 1, Wu Ming 2 itd.). Namesto da bi individualno in kolektivno avtorstvo razumeli kot medsebojno izključujoča se pojma, bo Wu Ming 1 pojasnil, kako so jim sodelovanja znotraj skupine in omrežij z drugimi avtorji, prijatelji in bralci na različnih medijskih kanalih omogočila razvitje kondividualnega in transmedijskega načina pripovedovanja zgodb.

Torek, 17. oktober 2017
Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Konferenco je navdihnila knjiga Marca Deseriisa Neprava imena: Kolektivni psevdonimi od Ludistov do Anonymousa. Deseriis bo konferenco uvedel s predstavitvijo genealogije “nepravega imena”, ki ga opredeljuje kot privzetje istega psevdonima v organiziranih kolektivih, afinitetnih skupinah in pri posameznih avtorjih. Med primere kolektivnih psevdonimov sodijo Ned Ludd, fiktivni vodja angleških ludistov, Alan Smithee, skupni podpis hollywoodskih režiserjev, s katerim so se odrekli filmom, ki so jih zmontirali v nasprotju z njihovimi željami, Luther Blissett, fiktivni izvajalec medijskih potegavščin, kolektivni avtor in aktivist proti avtorskim pravicam, ter hektivistična skupina Anonymous. Deseriisova osrednja trditev je, da je nepravo ime oblika simbolne moči, ki destabilizira ločnice med Mi in Jaz, ko izvorni avtorji privzetega imena izgubijo nadzor nad njegovo predvideno funkcijo, ime pa se uporablja na svojevrstne in nepredvidene načine. Da bi izrazil to trenje med praksami, ki niso ne kolektivne ne individualne, Deseriis uporablja pojem “kondividualnosti”, oblike združevanja, ki ne predpostavlja skupnosti ali celo skupne intencionalnosti, temveč le združevanje delov.

Sreda, 4. oktober 2017
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Nora Al-Badri & Jan Nikolai Nelles razpravljata o vlogi in relevantnosti muzejev kot prostora nenehnega pogajanja, o njihovi inherentni fiktivnosti in kolonialni patini ter o vidikih digitalnega v dekolonizaciji. Govorita tudi o svojem delu in o implikacijah tako imenovalnega »Nefretete heka« ter pojasnjujeta, zakaj so razprave o politiki reprezentacije, izvirnosti in resničnosti podatkov nujne in zakaj toliko institucionalnega nelagodja obdaja odpiranje zbirk kot skupnega dobrega in v javni domeni …

Sreda, 30. avgust 2017
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

»Kaj ima vojna v Siriji opraviti z debato o zasebnosti v Evropi? Kaj ima množični nadzor NSA skupnega s kitajskimi internetnimi kavarnami?
Po eni strani smo ujeti v lastnih specifičnih pogledih, po drugi strani pa so izrazne oblike predmet kolektivnega političnega, kulturnega, vladnega in jezikovnega režima. Da bi lahko presegla oblike pripisovanja, izključevanja in paternalizma v lastnih pogledih in izražanju, se v svojih umetniških projektih izrecno ukvarjava z družbenimi in kulturnimi mehanizmi izključevanja. Najini projekti, kot so picidae (od leta 2007), New Nations (Nove nacije, od leta 2009) in qaul.net (od leta 2012), so z revolucionarnimi posegi v komunikacijske pogoje pritegnili globalno zanimanje. Kot odprtokodni projekti ta dela razkrivajo oblike cenzure na internetu, spodkopavajo koncentracijo politične moči in celo rešujejo problem odvisnosti od infrastrukture. Orodje, ki ga ponujava, uporabljajo skupnosti in aktivisti v ZDA, Evropi, Avstraliji in državah, kot so Sirija, Tunizija, Egipt, Iran, Indija, Kitajska in Tajska. Celo severnokorejski aktivisti sodelujejo.
To predavanje podaja širok pregled, ki sega do izoliranih in skritih globin. Zlasti v digitalni dobi običajno pozabljamo na izključitve in vrzeli, ker v našem svetovnem razgledu niso vidne. Če se zazremo v naše komunikacijske pogoje, lahko uresničimo nove strategije in načine doseganja soljudi.«
– Christoph Wachter in Mathias Jud

Uvod v razstavo
Sreda, 30. avgust 2017
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana