Amy Suo Wu
Kolektiv Kandinski
SAMOSTOJNA RAZSTAVA

Aksioma | Projektni prostor
Komenskega 18, Ljubljana

18. januar–17. februar 2017

Leta 2013 je CIA razkrila sto let stara navodila iz prve svetovne vojne za izdelavo nevidnega črnila. Do razkritja je prišlo zaradi prepričanja, da te metode ne predstavljajo več grožnje za nacionalno varnost zaradi napredne tehnologije digitalnega kodiranja, zaradi katere je nevidno črnilo postalo zastarelo. Toda ali so te stare tehnike zares tako neškodljive, kot se zdi? Dandanes, ko večina ljudi komunicira digitalno, ko je večini naših spletnih dejavnosti mogoče slediti, jih snemati in komodificirati, se je morda res varneje zateči k analognemu papirju in nevidnemu črnilu. »Neumni« medij papirja podatkov ne izdaja nehote in prav zato, ker se ne zdi grozeč, se zdi papir zanimiva alternativa. Navsezadnje se v zadnjem prizoru filma Citizenfour (2014), dokumentarca Laure Poitras o Edwardu Snowdnu, k papirju in pisalu v zasebni komunikaciji zateče tudi novinar Glenn Greenwald.

Nevidno črnilo je oblika skrivne pisave, ki jo poznamo tudi pod imenom steganografija; to je umetnost in znanost skritosti vsem na očeh, kar je tudi predmet razskovanja Amy Suo Wu z naslovom Taktika in poetika nevidnosti, ki poteka že dve leti. V svojih raziskavah skuša avtorica oživiti analogno steganografijo kot taktiko, s katero se je mogoče izogniti digitalnemu nadzoru, ker je morda učinkovitejša od digitalne kriptografije zaradi svoje subverzivne »neomrežene« preprostosti in možnosti bolj demokratične in dostopnejše rešitve za ljudi, ki so tehnično manj privilegirani. Njen raziskovalni projekt skuša obuditi zastarele, nizkotehnološke in pozabljene medije in spodbuja alternativne in eksperimentalne načine komuniciranja in (so)ustvarjanja taktičnih in poetičnih načinov komuniciranja kot enega od načinov, kako se je mogoče zaščititi pred nadzorom ob hkratnem ohranjanju vidnosti za kolege.Kot del svojih potekajočih raziskav bo Amy Suo Wu za prihajajočo razstavo Kolektiv Kandinski uporabila spekulativno fikcijo kot strategijo za osvetljevanje diskurza, ki obdaja njeno raziskovanje analogne steganografije; zasebnost, nadzor in instrumentalizacija umetnosti in grafičnega oblikovanja v medijskem aktivizmu. Razstava Kolektiv Kandinski – ki se oddaljuje od govoric, da naj bi umetnika Vasilija Kandinskega med drugo svetovno vojno zaposlila britanska obveščevalna služba z namenom tihotapljenja skrivnih sporočil, ki naj bi bila zašifrirana v njegovih abstraktnih, sistematičnih in simboličnih umetniških delih – raziskuje subverzivni potencial uporabe formalnega jezika umetnosti kot sredstva za skrivanje sporočil. Razstava, postavljena v bližnjo prihodnost, ko naj bi zasebnost postala zločin, je pravzaprav uprizorjena razstava aktivistov za zasebnost, ki nastopajo kot kolektiv sodobne umetnosti, ki je privzel abstraktno umetnost kot krinko, pod katero lahko nastaja podtalni komunikacijski kanal.