Reverend Billy in Savitri D na Mladih levih

Projekcija
Stara mestna elektrarna, Ljubljana
Sreda, 8. avgust 2012, ob 21. uri

Delavnica
21.–24. avgust 2012
Gledališče Glej, Ljubljana

Javna intervencija
Petek, 24. avgust 2012, ob 16. uri
Novi trg, Ljubljana

Pridiga
Petek, 24. avgust 2012, ob 19.30
Gledališče Glej, Ljubljana

“Zakaj vpijem? Zakaj pridigam? Ker mislim, da nekaj slišim. Ko me poslušate, slišim v vas krik. O, naj pridigam. Vstanimo! Vpijmo, kot vpijemo, ko ljubimo, kot vpijemo na mirovniškem shodu, kot vpijemo v cerkvi, ko nam duh reče, naj se odrečemo. Amen? Zdaj smo varni pred nakupovanjem. Kako hitro postane naše vpitje neke vrste petja, ki pusti izdelek brez besed!”

Reverend Billy se je rodil konec 90. let prejšnjega stoletja na pločniku newyorškega Times Squara iz silne potrebe govoriti proti potrošniški mrzlici in disfunkcionalni, žalostni in nečloveški družbi, ki se je oblikovala okrog nje. Natakarski beli suknjič, kolar iz kartona in pobeljeni lasje ter elvisovska pričeska so zadostovali, da je igralec in dramatik Bill Talen ustvaril ulični lik, imenovan Reverend Billy.

Nato je postal vizionar, samostojni psevdo-evangelist, ki je strastno nagovarjal ljudi, naj se izogibajo “potrošniški omami” in “bogatitisu”, ter svaril pred “nakupokalipso” in velikim kolektivnim premikom k osebni tesnobi, izkoriščanju delavcev, propadu okolja in uničenju družbenega tkiva.

Kmalu je to, kar je bilo morda videti kot še eno čudaštvo s konca stoletja, začelo kazati, kaj dejansko je: nora pustolovščina v sveti prostor nakupovanja in nalezljiv poziv k ukrepanju. Reverendu Billyju so se pridružili drugi aktivisti in skupaj so pridigarjeve norčije preobrazili v virus za uničenje lažnega mika znamk. Nakupovalna središča in franšizne trgovine so spremenili v neviden, neprijavljen oder za boj “fikcijskega” ljudskega junaka z večjo konsenzualno fikcijo, kreditno-kartično resničnostjo nenehne gospodarske rasti. Bilo je na prelomu tisočletja in rodila se je Cerkev konca nakupovanja (The Church of Stop Shopping).

Ko se je režiserka Savitri D pridružila Cerkvi, so osrednji in komercialni mediji že začeli posvečati pozornost Reverendu Billyju, verjetno tudi spričo vala ustvarjalnega aktivizma, ki je po vsem svetu poganjal odpor proti hierarhični globalizaciji. Takrat bi lahko Reverend začel uspešno kariero, temelječo na parodiji, vendar do tega ni prišlo.

Resničnost je bila vse bolj neobvladljiva: napadi na ZDA 11. septembra, vse večja selitev proizvodnje in implozija državnega gospodarstva na začetku tisočletja, zlom finančnih in kreditnih trgov, neomejeno izkoriščanje okolja in vse očitnejši dokazi o svetovnih podnebnih spremembah. “Umakni roko od izdelka,” kot je Reverend pel v svojih pridigah, ni bilo več rotenje, ampak dejstvo.

Medtem ko je Reverend Billy vstopal v množične medije presenetljivo skozi vrata postaj Fox News in CNN Money ali celo desničarskih pogovornih oddaj, je Cerkev prodirala v nove kotičke dežele, ki je preživljala globoko krizo samozavesti. Prej je Reverend Billy pridigal spreobrnjencem, zbiral družino enako mislečih aktivistov, genialnih honorarnih glasbenikov, ljubiteljskih zborovskih pevcev in ustvarjalnih ljubiteljev subverzije. Potem pa so začeli trkati na vrata Cerkve oziroma polniti Billyjev poštni predal ljudska združenja čistilk, krščanske skupine, radikalni okoljevarstveni kolesarji in celo brezposelne gospodinje.

Takrat je nastopila nova, vrtoglava stopnja projekta Reverend Billy. Začela se je z mednarodno uspešnim filmom Kaj bi Jezus kupil? (What Would Jesus Buy?) iz leta 2007, ki ga je produciral Morgan Spurlock, režiral pa Rob Van Alkemade. Film pripoveduje zgodbo o Cerkvi kot o dolgi nori turneji po osrčju razočarane potrošniške Amerike. Leta 2009 je Reverend Billy uradno kandidiral za župana New Yorka, in čeprav ni nikoli predstavljal resne grožnje multimilijonarskemu kandidatu Michaelu Bloombergu, je bila kampanja še kako resnična in je položila temelje za novo sodelovanje s skupinami prebivalcev zvezne države New York, ki jih zanimajo skupni problemi izkoriščanja okolja in bančne podpore neetičnim poslovnim dejavnostim.

Leta 2011 so Billy, Savitri D in Cerkev z vsem srcem podprli gibanje “Okupirajmo” in še danes organizirajo, nastopajo, poučujejo, privabljajo ljudi, producirajo svoje medije (na primer navdušujočo video poddajo Nepričakovana nevihta Reverenda Billyja [Reverend Billy’s Freakstorm], katere epizode so na voljo na spletni strani Cerkve), hkrati pa odpirajo dialog o tem, kaj Cerkev počne, in o tem javno razpravljajo.

Kot je zapisala Alisa Solomon, “Reverend Billy iztrga užitek iz objema podivjanega potrošništva – in res spomni na osamljenost in pasivnost, ki ju občutiš, če se ti življenje vrti okrog nenehnih nakupov, h katerim te napeljujejo oglasi – ter ga vrne živim, skupnostnim zadovoljstvom gledališča in akcije. Verska praksa te cerkve ni vzdržnost in samoodrekanje, temveč delovanje”.

Critical Art Ensemble & Institute for Applied Autonomy
Zaseženo

Razstava
13.–29. junij 2012

Projekcija
Sreda, 27. Junij 2012, ob 21. uri

Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Razstava SEIZED je posvečena FBI-jevemu napadu na dom člana CAE in profesorja umetnosti Steva Kurtza spomladi 2004 in štiri leta dolgemu sodnemu procesu, ki je sledil. Maja 2004 je Stevova žena Hope nepričakovano umrla zaradi nediagnosticirane srčne napake. Gasilska intervencijska služba, ki se je odzvala na Kurtzev klic, je v hiši videla kemični laboratorij, del priprav na bližnjo predstavo. Gasilcem se je zdel sumljiv in obvestili so FBI. Med tridnevno racijo so oblasti zaplenile ne le Kurtzeve računalnike, arhive, umetniška dela in knjige, ki jih je uporabljal pri raziskavah za naslednji knjižni projekt, temveč tudi ženino truplo. Steva so zasliševali 22 ur z namenom, da bi ga obtožili “bioterorizma” in celo umora. Pozneje so obtožbe spremenili v “prevaro na področju elektronskih omrežij in pošte”, kar je bilo nazadnje leta 2008 ovrženo, saj se je pokazalo, da ni elementov kaznivega dejanja. V instalaciji Body of Evidence (ki je vključena v razstavo Seized) umetniki preobrnejo odnos storilec–žrtev. Ko je FBI ukradel njihova umetniška gradiva, so sami v povračilo zasegli ostanke, ki so jih pustili za sabo agenti FBI-ja na trati Steva Kurtza – škatle za pico, steklenice gatorada, zaščitne obleke in vrečke za biološke vzorce, pa tudi zapiske in ogorek cigare.

Razstava zapiskov in poročil, ki so jih zvezni agenti pisali med racijo, spominja na strategijo protiprilastitve, v kateri CAE in IAA iz predmetov, ki jih je za sabo pustil FBI, naredijo “dokazno gradivo” za lastno preiskavo. Gledano v celoti, to obrne ‘primer’ na glavo in subvertira razporeditev moči. Zasežene predmete zamenjajo za predmete, ki so tam ostali, in to postane osnova za razstavo. V nenavadnem dejanju recipročnosti lahko umetniki preobrnejo celoten sistem preiskovalec/storilec. Praznino, ki je nastala z zasegom CAE-ovih umetniških del, zapolnijo ostanki, ki jih je pustila država; na ta način odsotnost zaseženih predmetov postane otipljivejša.

Poleg kompleksne instalacije Body of Evidence razstava Seized dokumentira dela in performanse CAE, ki sta jih Steve in Hope snovala tik pred napadom, kot na primer Free Range Grain (2003–2004) in Molecular Invasion (2002–2003), ki ju je FBI zasegel v njunem domu poleg številnih drugih hišnih predmetov.Projekt je umetniška razstava, ki sproža vprašanja o umetniški svobodi izražanja in represiji države, obravnava soodvisnost med politiko in posli ter predstavlja umetniške strategije, ki skušajo to spodkopati. Amerika, dežela svobode, je bila prizorišče dogodkov, ki so temelj za to razstavo. Razstava pokaže, da celo v demokraciji ni samoumevno, da umetniki kritizirajo strukture moči in javno zavzamejo odločno stališče.