Ztohoven
Moralna reforma

Razstava
30. marec–15. april 2016

Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

V okviru programa Masters & Servers

Med 40. kongresom češkega parlamenta, 5. junija 2012, med 14. in 17. uro, so različnim politikom poslali 585 sms sporočil. Člani različnih političnih strank so nevede drug drugemu »pošiljali« sporočila o potrebi po skrivnostni »moralni reformi« in se opravičevali drug drugemu. Sporočila so pozivala k boljšemu vedenju, politični spodobnosti in pogajanjem z manjšim poudarkom na zamerah in predsodkih.

Tipično sporočilo se je glasilo nekako takole: Predsednik republike, prof. ing. Vaclav Klaus, CSc., pošilja sms sporočilo JUDr. Vojtûchu Filipu, vodji komunistične stranke Češke in Moravske: »Tvoja preteklost, tako kot moja, je polna sramotnih dejanj. Prosim, sprejmi moje povabilo na današnje nujno srečanje o moralni reformi.«

Uspeh happeninga je še okrepilo dejstvo, da je parlamentarno zasedanje v živo prenašala češka nacionalna televizija. In tako je prvih nekaj deset minut televizijsko občinstvo lahko opazovalo poslance, ki so bili tarča tega dogodka in ki so strmeli v svoje telefone, obračali glave in skušali odkriti avtorja sporočila oziroma potrditi pošiljatelja.

Odgovornost za performans – verjetno prvi umetniški performans vseh časov, ki se je zgodil v lokalnem parlamentu – je kasneje prevzelo slavno češko umetniško gibanje Ztohoven, ki je objavilo vsa sporočila in z njimi povezane informacije (kdo je komu kaj poslal) na posebej za to ustvarjeni spletni strani; v tehničnem smislu je performans omogočil hekerski vdor skozi sms vrata mobilne telefonije.

Kot je poročal revija Neural, je »Ztohovenova parlamentarna lutkovna predstava raziskala pojem alternativnih prihodnosti pod vplivom neke neznane moralne sile. Razkrila je novo obliko aktivistične in ›revolucionarne‹ umetnosti, ki je bolj subverzivno oportunistična kot pa odkrito izzivalna. Namesto kritike, refleksije ali vizij uporablja ekstremni moralni in religiozni diskurz. Realnost ›reformira‹ z ustvarjanjem nepričakovanih dogodkov, ki niso zgolj preproste provokacije, temveč nekaj, kar se precej približa kvantni fiziki in poskusom teorije kaosa s krili metuljev.«

Akcija je zameglila ločnico med televizijskim prenosom v resničnem času, gledališko in politično predstavo, njene osupljive učinke pa je mogoče vsaj deloma pripisati dejstvu, da pušča precej prostora za individualne interpretacije. Umetnost spreminja politiko v neke vrste mejno izkustvo s paralelnimi in alternativnimi vesolji in prihodnostmi, s skoraj nezemeljskimi intervencijami, ki so podobnim televizijskim šovom, kot je Na robu znanosti (Fringe).

Maja Smrekar
Preživetveni komplet za Antropocenega – Napovednik

Razstava
8.-31. julij 2015
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana

Maja Smrekar skozi različne med seboj povezane teme premišljeno gradi opus, v katerem se loteva zadnjega geološkega obdobja antropocen, ki se je začelo pred dvanajst tisoč leti z neolitikom in ga zaznamujejo človekovi vplivi na Zemljin ekosistem.
Med njimi je tudi vse hitrejše širjenje invazivnih bioloških vrst, ki iz bioloških niš izpodrivajo avtohtone vrste, a kot vse živo tudi trenutno največjega invazivca in plenilca na planetu – človeka – prej ali slej čaka izumrtje.

Razstava Preživetveni komplet za Antropocenega – Napovednik je zasnovana kot uporabna oprema za biološko preživetje v apokaliptičnih razmerah, obenem pa se loteva procesa izginjanja lokalnih kultur in ekonomij v primežu neoliberalne ekonomije. Slednja je namreč pogosto predstavljena kot nevtralen, malone naravni pojav, ki pa jo z naravo druži predvsem ena poteza – mehanizem brutalnega preživetja najmočnejših.

Razstavljen mobilni komplet za preživetje, ki domiselno povezuje sodobno umetnost s folkloro, je hibrid med čebeljim panjem in slovensko kmečko skrinjo, katerega jajčasta forma asociira na simbol življenja, njegovo zunanjost pa v duhu ljudske ornamentike krasijo podobice v slovenskem prostoru vse močneje razširjenih invazivnih vrst: japonskega dresnika, orjaškega dežna, zebraste školjke in harlekinske pikapolonice.
Komplet, v katerem je avtorica povezala avtohtono laneno vrv in prašičji mehur z invazivnima akacijo in bambusom, je v osnovi vodni zbiralnik z impregniranimi­ prašičjimi mehurji, v katere se voda skozi vodne filtre steka po bambusovi cevi.
Predalniki »jajca življenja« vsebujejo osnovne pripomočke za primer apokalipse, in sicer od indikatorja radioaktivnosti, jodovih tablet do zaščitne maske, nanj pa so pritrjene dvokrake lesene vile s snemljivo leseno mrežo, katere uporabnost je odvisna od domišljije in lahko služi kot senčnik ali vrša za lovljenje rib, vile pa tudi kot priročen samostrel.

Praktično uporaben komplet za preživetje je tudi parafraza izginjajočih kultur in lokalnih ekonomij, ki se raztapljajo v bazenu sodobnega neoliberalnega kapitalizma, in kritika večinske ekologije, ki »rešuje« klimatske spremembe v globalnih neoliberalnih okvirih, torej znotraj obstoječih kapitalističnih paradigem, v katerih se korporacije skozi davčne oaze z vsakim dnem le še krepijo.

V tem duhu je bilo zasnovano tudi odprtje razstave, na katerem je vokalna zasedba Katice na melodijo prekmurske pesmi Ne ouri, ne sejaj v invazivnem angleškem jeziku odpela avtoričino poemo The Anthropocene Manifesto. Projekt, pri katerem je oblikovalsko sodeloval Andrej Strehovec, poleg inteligentnega razpiranja vsebin odlikuje zelo domiselna in estetska izvedba, kar tudi nasploh velja za delo Maje Smrekar.

— Mojca Kumerdej, “Ocenjujemo: Maja Smrekar”, Delo, 28. 7. 2015