James Bridle
Moja radost v jasni noči


SAMOSTOJNA RAZSTAVA

Aksioma | Projektni prostor
Komenskega 18, Ljubljana

20. februar - 22. marec 2019
Odpiralni čas: TO–PE 12:00–18:00

Odprtje razstave: sreda, 20. februar 2019, ob 19. uri
 

 
 

Med 2. svetovno vojno so inženirji, ki so se ukvarjali z novo strogo tajno radarsko tehnologijo, na svojih ekranih videli skrivnostne oblike, ki so se v dolgih nizih premikale po nebu. Šele kasneje so ornitologi pri svojem delu z  radarji uspeli dokazati, da so te sence v resnici bile jate ptic, radarje pa so vedno bolj uporabljali tudi za to, da so izvedeli veliko več o svetu narave.

»Moja radost v jasni noči« je verz iz angleške ljudske pesmi »Lincolnshirski krivolovec«, ki opisuje užitke pri kraji divjadi bogatih posestnikov. Začetne takte te pesmi so uporabljali tudi kot klicni znak številske radio postaje – skrivnostnega kratkovalovnega radijskega signala, za katerega so verjeli, da je povezan z vohunstvom – ki so ga oddajali z britanske letalske baze Akrotiri na Cipru od srede 70-ih let do leta 2008.

V Akrotiriju se nahaja eden največjih vojaških radarskih objektov v Evropi in na Bližnjem vzhodu, ki zbira obveščevalne podatke o Rusiji in državah Bližnjega vzhoda daleč za obzorjem. Hkrati pa je Akrotiri tudi dom populacije velikih flamingov, ki migrirajo po Sredozemlju. Od 70-ih let so na južnofrancoski postaji Station Biologique de la Tour de Valat spremljali te populacije plamencev. Njihova baza podatkov s pol milijona zapažanj v tridesetih letih vsebuje več kot dvajset tisoč ptic.

James Bridle se v svojem delu ukvarja s tem, kako politične in družbene naravnanosti oblikujejo tehnologijo in kako nove tehnologije oblikujejo naše razumevanje sveta. V svojem delu Moja radost v jasni noči poveže zgodovine nadzorovanja in tajnega komuniciranja, podatkov in vizualnosti, migracij in nacionalizma prek videov, grafik in vaj v obnavljanju baz podatkov in pripovedovanju zgodb.

Več informacij o Jamesovi raziskavi za ta projekt je na voljo TUKAJ.

 


Kolofon

PRODUKCIJA: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2019



KOPRODUKCIJA: Drugo more, Reka



PARTNER: Moderna galerija, Ljubljana



Delo je nastalo v okviru projekta State Machines, skupnega projekta pri katerem sodelujejo Aksioma (SI), Drugo more (HR), Furtherfield (VB), Institute of Network Cultures (NL) in NeMe (CY).




FINANČNA PODPORA: projekt Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana.





Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Program Zavoda Aksioma tudi podpirata Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov razvoja in profesionalizacije NVO in prostovoljstva ter JSKD.



Aksioma smo:

Janez Janša / Umetniški vodja
Marcela Okretič / Producentka
Sonja Grdina / Izvršna producentka
Jana Reneé Wilcoxen / Strokovna sodelavka za razvoj
Urška Barut / Odnosi z javnostmi
Valter Udovičić / Tehnični vodja
Jure Goršič / Dokumentiranje (foto)
Gregor Gobec / Dokumentiranje (video)


KONTAKT
Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana

 

Spremljevalni program
 
Predstavitev knjige
 
 
 


James Bridle
New Dark Age
Technology and the End of the Future

Verso, junij 2018

Moderna galerija
Cankarjeva 15, Ljubljana
Sreda, 20. februar 2019, ob 17. uri

»New Dark Age je ena izmed najbolj vznemirljivih in informativnih knjig, ki sem jih prebral o internetu, kar pomeni, da je to ena izmed najbolj vznemirljivih in informativnih knjig, ki sem jih prebral o sodobnem življenju.«
Mark O'Connell, The New Yorker


 
 
 
 

Živimo v času vse večje nepreglednosti. Novice so polne nepreverjenih špekulacij, ki jih pogosto samodejno generira anonimna programska oprema. Posledično ne razumemo več, kaj se dogaja okoli nas. Vse te smernice temeljijo na eni sami zamisli: prepričanju, da lahko kvantitativni podatki zagotovijo koherenten model sveta in da nam lahko učinkovitost izračunljivih informacij, podaja načine delovanja v njem. Vendar pa sam obseg informacij, ki so nam na voljo danes, kaže manj, kot smo se nadejali. Namesto tega napoveduje novo temno dobo: svet vedno večjega nerazumevanja.
V svojem briljantnem novem delu James Bridle opozarja na prihodnost, v kateri nam lahko sodobna obljuba novega tehnološko podprtega razsvetljenstva prinese svoje nasprotje: dobo zapletene negotovosti, napovednih algoritmov, nadzora in izpraznjenosti empatije. Raziskuje zgodovino umetnosti, tehnologije in informacijskih sistemov ter razkriva temne oblake, ki se zbirajo nad razpravami o digitalni sublimi.

 

 
James Bridle
 
 

James Bridle je umetnik in pisatelj ki dela z različnimi tehnologijami in v različnih disciplinah. Njegova dela in instalacije so bile razstavljene v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Aziji ter Avstraliji, na spletu pa si jih je ogledalo na stotine tisočev obiskovalcev. Med organizacijami, ki so naročile njegova dela, so Victoria & Albert Museum, Barbican, Artangel, Arhitekturni trienale v Oslu in Istanbulski bienale oblikovanja, nagradili pa so ga Ars Electronica, Japonski festival medijskih umetnosti in londonski Muzej oblikovanja. Njegovo pisanje o literaturi, kulturi in omrežjih so bila objavljena v tiskanih in spletnih izdajah revij in časopisov, kot so Frieze, Wired, Domus, Cabinet, The Atlantic, New Statesman, redno pa piše tudi kolumno za Observer. Njegova knjiga o tehnologiji, spoznanju in koncu prihodnosti New Dark Age je pri založbi Verso (VB & ZDA) izšla junija 2018. Redno predava na radiu, konferencah, univerzah in drugih dogodkih, vključno s SXSW, Lift, Global Art Forum, Re:Publica in TED. Bil je rezidenčni umetnik v Lighthouse v Brightonu, White Building v Londonu in Eyebeam v New Yorku ter začasni profesor v okviru programa interaktivnih telekomunikacij na Univerzi v New Yorku. Njegovo delo je mogoče najti na http://jamesbridle.com.