Sanela Jahić
Delati zginotje delanja


SAMOSTOJNA RAZSTAVA

Aksioma | Project Space
Komenskega 18, Ljubljana

12. december 2018 – 11. januar 2019
Odpiralni čas: TO-PE od 12. do 18. ure

Odprtje razstave: sreda, 12. december 2018, ob 19. uri
 

 
 

Trenutni val vseprisotne avtomatizacije in vedno hitrejši razvoj in raba tehnologij napovedovanja radikalno spreminja in reorganizira vse oblike dela. V času, ko prenos nalog na stroje postaja razširjen pojav, se je Sanela Jahić v svojem projektu lotila raziskovanja možnosti strojno zasnovane razstave. Kaj če bi se njeno umetniško ustvarjanje avtomatiziralo? Če bi razvili algoritem, ki bi bil zasnovan na bazi vseh njenih del, raziskav in zanimanj in bi lahko napovedal in določil vsebino ter estetiko njenega naslednjega umetniškega dela, ali bi se algoritem potem obrnil k sebi? Dejstvo, da je algoritem ustvarjen, da interpretira posameznikovo razmerje do tehnologije in način, kako slednja vpliva na naravo dela, tak stroj očitno ujame v določeno zanko.

Vendar pa raziskava postavi v nenavaden položaj tudi umetnico. Napovedni algoritem temelji na bazi njenih del ter njenih delovnih metod in bo z nadgradnjo podatkovne baze postal kompleksnejši oziroma naprednejši. V nadaljevanju bi lahko proizvedel kaj presenetljivega, kaj, kar presega naša pričakovanja, in kar bi lahko videli oziroma napačno razumeli kot ustvarjalnost stroja. Kaj pa če se to izkaže za nekaj, s čimer se umetnica bistveno ne strinja? Bi to odražalo njene predsodke v luči dejstva, da ti tehnološki sistemi niso nevtralni, pač pa jih je naredil človek, so politični in reproducirajo vrednote ljudi, ki jih programirajo? Če bi umetnica in algoritem vzporedno ustvarjala dela za razstavo, bi občinstvo lahko ugotovilo, katero delo je zasnoval stroj? Nadalje, ker njena umetniška praksa vključuje proizvodnjo tehnološko podprtih kinetičnih objektov, to za algoritem – ki je sam stroj – pomeni, da koncipira umetniška dela, ki so prav tako stroji.

Odnosi med stroji in ljudmi so ena od konstant v delu Sanele Jahić. Njena zadnja produkcija umesti raziskovanje kompleksnih razmerij med tehnologijo in družbenim, med posamezniki in njihovo identiteto neposredno v kontekst kritike kapitalističnih produkcijskih razmerij. Projekt nadaljuje njeno raziskovanje prepleta subjektivnosti, tehnologije in dela v kontekstu poznega kapitalizma. Njegova izvedba zahteva sodelovanje s strokovnjaki na področju programiranja, strojnega učenja in avtomatizacije procesov. Razmišljanje prek te tehnologije in z njo ji omogoča, da raziskuje njeno kompleksnost – namesto da bi jo ta premagala – in razkrije nekatere njene skrite mehanizme.


 


Kolofon

Avtorica: Sanela Jahić

Tehnična pomoč: Andrej Primožič
Grafično oblikovanje: Vasja Cenčič
Razvoj in izdelava napovednega modela, vizualizacija podatkov: Iztok Lebar Bajec
Razvoj in izdelava napovednega modela: Jure Demšar
Programiranje: Umer Muhammad
Fotografija: Janez Pelko
Analiza podatkov in animacija: Jernej Lunder


Produkcija:

Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2018



Koprodukcija: Drugo more, Reka
Partner: Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani



Projekt je nastal v okviru Dopolavoro, dela projekta Reka 2020 - Evropska prestolnica kulture ob podpori Oddelka za kulturo mesta Reka in Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške, ter Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana.







Program Zavoda Aksioma sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov razvoja in profesionalizacije NVO in prostovoljstva ter JSKD



Aksioma smo:

Janez Janša / Umetniški vodja
Marcela Okretič / Producentka
Sonja Grdina / Izvršna producentka
Jana Renée Wilcoxen / Strokovna sodelavka za razvoj
Urška Barut / Odnosi z javnostmi
Valter Udovičić / Tehnični vodja
Jure Goršič / Dokumentiranje


Kontakt
Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana

 

Sanela Jahić
 
 

Sanela Jahić (1980, Kranj) je leta 2008 končala študij slikarstva na ALUO v Ljubljani. V letu 2010 je kot štipendistka Ministrstva za kulturo Republike Slovenije končala podiplomski študij mednarodne smeri ''Umetnost v javnem prostoru in nove umetniške strategije'' na Bauhaus Univerzi v Weimarju. Kot intermedijska umetnica gradi tehnološko podprte kinetične objekte in naprave. Njena umetniška praksa pogosto vključuje sodelovanje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo, programsko opremo in elektroniko. Živi in dela v Škofji Loki. Svoja dela je predstavila na več razstavah v Sloveniji in tujini. VEČ