Leta 1983 je francoski filozof Jean Baudrillard zapisal: “Definicija realnega je postala: tisto, od česar je mogoče narediti enako reprodukcijo ... Realno ni tisto, kar se lahko reproducira, ampak tisto, kar je vselej že reproducirano: to je hiperrealno.” [Jean Baudrillard, Simulations, Semiotext[e] 1983]. Veliko let pozneje se zdi, da ta kritična analiza prehoda od realnega k hiperrealnemu zelo dobro opisuje razmerje Google Street Viewa z realnim in način, kako spreminja njegovo percepcijo.
Izhajajoč iz tega projekt Googleprostor Jerneja Čučka Gerbca raziskuje naše pojmovanje prostora in odnosa med realnim in virtualnim. Googleprostor projicira na realni prostor njegov virtualni simulaker – oziroma njegov tridimenzionalni posnetek, ki ga ponuja Google Street View – in tako preizprašuje njuno semiotsko razmerje ter "materializira" teorije hiperrealizma in raziskuje strukturalno naravo vidnega (z izrecnimi referencami na francoski strukturalizem). Simulaker tako postane objektivna realnost, ki obiskovalca potegne vase, tako da postane sestavni del same instalacije.
Kot je znano, Google Street View ponuja tridimenzionalni posnetek realnega prostora: s pomočjo algoritma sestavi fotografski material, posnet s fotografsko napravo z devetimi očesi, v simulacijo obiskanega prostora, po kateri se lahko premikamo. Na razstavi bo "simulaker" prostora projiciran na razstavni prostor. Obiskovalec bo zaznaval podvojen prostor, ki se bo, čeprav bo isti, zdel spremenjen in s tem drugačen tako od realnega prostora kot od njegovega dvojnika, ki ga podaja Google Street View. Prekrivanje simulakra in dejanske realnosti bo ustvarilo metaprostor, ki bo isti, ampak vizualno drugačen od izvirnega prostora. Zaradi nemožnosti popolnega ujemanja realnega prostora in prostora, ki ga ustvari programska oprema, se bodo pokazale jasne razlike, posledica česar bo razstavljen, dekonstruiran prostor, podobno kot pri kubističnem kolažu sobivata simbolična upodobitev in predstavitev realnega.
Tako bo obiskovalec nenehno izpostavljen konfliktu med simulakrom in dejanskim objektom in bo priča dekonstrukciji prostora s pomočjo simulakra tega prostora. Njegova projicirana senca bo "oživila" simulacijo in spomnila na eteričnost simulakra ter razgalila odsotnost človeškosti in imanentno statičnost, ki sta značilni za simulaker realnega. Na ta način obiskovalec ne bo le opazovalec temveč dejavni del instalacije.
Googleprostor problematizira nove tehnologije in njihov vpliv na vsakdanji svet ter postavlja kritično ogledalo sodobni družbi, obsedeni z ustvarjanjem simulakrov in podvajanjem vseh vidikov realnosti – te težnje se kritizirajo, obenem pa sublimirajo v estetske oblike.
|
Jernej Čuček Gerbec
