Dan Adlešič
Furniture Pets


SAMOSTOJNA RAZSTAVA

Aksioma | Projektni prostor
Komenskega 18, Ljubljana

10. oktober – 2. november 2018
Odpiralni čas: TO-PE od 12. do 18. ure

Odprtje razstave: sreda, 10. oktober 2018, ob 19. uri
 

 

Danes, zahvaljujoč platformam za množično financiranje, kot je Kickstarter, in preprostemu dostopu do sredstev za industrijsko proizvodnjo, ki ga je uvedla mejkerska kultura, je potrošništvo doseglo novo fazo, ki je našla svojo pot v distribucijo zahvaljujoč spletnim trgovinam kot je Etsy in dejavnosti influencerjev z družabnih omrežij. »Dolgi rep« [1] internetnih trgovin, nam omogoča, da iščemo bizarne, izvirne predmete, ki bi zadostili potrebam majhne, a mednarodne niše; majhni proizvajalci za svoje nenavadne predmete najdejo majhen in strasten trg, potrošniki pa najdejo način, da v svoji nenavadnosti uživajo, namesto da bi jo zatirali. Kot pravi Seth Godin: »Epski boj naše generacije se bije med statusom quo množice in neprekinjenim plimovanjem čudaškega.« [2]

Posledično se danes uspeh izdelka ne meri po njegovi kakovosti, temveč po tem kako se prodaja. Videti, kako veliko bizarnih predmetov se proizvaja je žalostno a hkrati fascinantno. Večinoma prihajajo ti predmeti iz izboljšanja ali pa kombinacije že obstoječih objektov, ki so običajno neuporabni, a hkrati privlačni ravno zaradi svoje absurdnosti, prikupnosti, lepote in nenavadnosti. Pravi kvalitetni izdelki se ne morejo spopasti s tem trgom, zato so prisiljeni sprejeti podobne ukrepe. Čeprav se porabniki zavedamo absurdnosti takega razvoja, pa to ne nujno pomeni, da smo imuni na bolezen, ki si jo na različne načine delimo vsi: fascinacijo nad nenavadnimi, neuporabnimi predmeti.

Projekt Dana Adlešiča, Furniture Pets, obravnava to situacijo. Mlad slovenski umetnik in produktni oblikovalec, izbran preko razpisa U30+, je zasnoval serijo predmetov, ki potiskajo logiko umetnih potreb in retorike »prikupne luškanosti« do skrajnosti in jo tako spreminja v orodje za parodijo in kritiko. Adlešič, ki ga je navdihnila filmska klasika Jacquesa Tatija Mon Oncle (1958), kjer so pripomočki prikazani kot nepotrebni, nerodni in neumni, a hkrati zapeljivi, gradi in oglašuje dejanske, večinoma neuporabne, občasno »inteligentne« predmete. Kot namiguje že ime projekta, imajo vsi predmeti prikupne živalske značilnosti in so jih pogosto navdihnili domači ljubljenčki v samem načinu, kako delujejo. Tako je na primer Cat Broom narejena iz rožnatega, lepljivega silikona in zbira prah na podoben način kot grob mačji jezik čisti mehko mačjo dlako, medtem ko Squirrel Shelf – katere edina sposobnost je, da se čisti sama – uporablja robotsko omelo, ki ga je navdihnil veveričji rep. Drug samočistilni predmet je Jelly Fish Table, opremljena s silikonskim prtom, ki ga je navdihnila meduza in med vrtenjem dvigne svoje lovke in potisne drobtine stran. Končno še Antisect Spider Lamp, ki je struktura v obliki pajka, prekrita z materialom, ki privablja insekte z modro neonsko svetlobo in jih ubije.

Na instalaciji v Projektnem prostoru Aksioma, so ti predmeti predstavljeni na tipični sejemski postavitvi s stojnicami in opremljeni z video reklamami, ki se igrajo s konfliktom med zelo profesionalnim snemanjem in pretirano pozitivno, absurdno glasbeno spremljavo, ki spominja na način, kako so Furniture Pets oglaševane na družabnih omrežjih:

»INTELIGENTNI POHIŠTVENI LJUBLJENČKI SAMODEJNO OBRATUJEJO, VAM NI TREBA NIČ / POHIŠTVENI KOSI V PROSTORU KAR ZAŽIVIJO, 100% AKCIJA, EKSTREMNO / OPREMLJENO Z Advanced Self-Cleaning Technology™ / HALAL, SUPER / SESTAVLJENO IZ IZBRANIH IN NEGOVANIH MATERIALOV, VRHUNSKA KVALITETA / LANSIRANO PRVIČ V SLOVENIJI IN TUDI JE NAJBOLJŠE / VABLJENI NA PROMOCIJSKO OTVORITEV 10.10.2018 VABLJENI«

Furniture Pets Dana Adlešiča prikazujejo, kako mlada generacija slovenskih umetnikov poskuša shajati z naraščajočim trgom prikupnih a neuporabnih »inteligentnih« predmetov in se nanj kritično odzivati. Adlešič ne le nadgrajuje dolge umetniške tradicije machines célibataires in se ironično igra z neudobno bližino med medijsko umetnostjo in medijskim oblikovanjem, ki pogosto uporabljata isti jezik in zelo podobne forme. Prav tako projekt ponuja kritiko nedavnega razvoja v sistemih skupinskega financiranja, ki so se iz platforme namenjene zbiranju sredstev za eksperimentalne ideje, ki bi jih bilo sicer težko izvesti, razvile v darvinistično areno, kjer prepogosto zmaga neumnejši.

OPOMBE

[1] Chris ANDRESON, Dolgi rep, Cankarjeva Založba 2009

[2] Seth GODIN, We Are All Weird. The Rise of Tribes and the End of Normal, The Domino Project 2011

 

 


Produkcija:

Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2018



Umetniški vodja: Janez Janša
Producentka: Marcela Okretič
Izvršna producentka: Sonja Grdina
Odnosi z javnostmi: Urška Barut
Tehnični vodja: Valter Udovičić
Dokumentiranje: Jure Goršič

Projekt je nastal v okviru iniciative za podporo mladim umetnikom U30+


Mentorja: Domenico Quaranta in Janez Janša

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana
.



KONTAKT
Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana

 

Dan Adlešič
 
 

Dan Adlešič (1990) je mlad slovenski umetnik in produktni oblikovalec. Magistriral je leta 2015 na Design Academy Eindhoven, smer Contextual Design, s projektom Electricity is just like ... WOAH!, ki ga je pozneje konceptualno oblikovalski Studio Makkink & Bey predstavil na Bi-City Biennale of Urbanism/Architecture v Shenzhenu, Kitajska in v galeriji Ram v Roterdamu. V letu 2016 je projekt predstavil v obliki razstave v več galerijah po Evropi, kot na primer Rossana Orlandi v Milanu, De Witte Dame Eindhoven, Helsinki Design Museum in pa tudi kot performans v galeriji Palais de Tokyo v Parizu. V istem letu je imel tudi samostojno razstavo v Kinu Šiška, Ljubljana. V letu 2017 je sodeloval pri Bienalu oblikovanja BIO25 v Ljubljani, kjer je ustvaril audiovizualno instalacijo skupaj z znanstvenikom in pesnikom Andrejom Detela, ki je bila nato razstavljena v Županovi jami.