Večina umetniških del Golana Levina se osredotoča na oblikovanje sistemov za ustvarjanje, manipulacijo in izpeljavo istočasne podobe in zvoka kot del splošnejšega raziskovanja formalnih jezikov interaktivnosti in neverbalne komunikacije v kibernetskih sistemih. Projekta na tej razstavi – v produkciji zavoda Aksioma v sodelovanju s FH Joanneum iz Gradca – pa se lotevata drugačnega nabora vprašanj, ki so tesneje povezana s hekersko etiko in z razširitvijo filozofije odprte kode na ustvarjanje sredstev za družbeno ustvarjalnost in izražanje. Oba projekta sta nastala za F.A.T. Lab, organizacijo, ki se posveča bogatenju področij javnosti s pomočjo raziskovanja in razvijanja kreativnih tehnologij in medijev.
Sodobni proizvajalci skorajda ne čutijo potrebe, da bi svoje izdelke naredili kompatibilne z izdelki kogar koli drugega. Kljub očitnim prednostim, ki bi jih od tega imeli uporabniki po vsem svetu, je vzpostavitev vzajemne obratovalnosti [1] različnih blagovnih znamk lahko malodane nemogoča zaradi zapletenih omejitev patentov, pravic oblikovalcev in blagovnih znamk, ki so vpleteni v to.
F.U.C.K./Free Universal Construction Kit (Brezplačni univerzalni konstrukcijski pribor), ki je nastal v sodelovanju s Shawn Sims (Sy-Lab), ponuja rešitev, saj omogoča prožno post facto sintaktično vzajemno obratovalnost za konstrukcijske igrače. F.U.C.K. je zbirka skoraj osemdesetih prilagojenih kock (adapterjev), ki omogočajo popolno vzajemno obratovalnost desetih priljubljenih otroških konstrukcijskih igrač: Lego®, Duplo®, Fischertechnik®, Gears! Gears! Gears!®, K’Nex®, Krinkles®, Bristle Blocks®, Lincoln Logs®, Tinkertoys®, Zome®, ZomeTool® in Zoob®.
S tem ko omogoča, da se katerikoli element spoji s katerim koli drugim elementom, pribor spodbuja povsem nove oblike stikov med sicer zaprtimi sistemi, kar zagotovlja tudi radikalno hibridno konstrukcijsko igro, ustvarjanje nekoč nemogočih konstrukcij in konec koncev več ustvarjalnih možnosti za otroke. Tako kot druga ljudska sredstva za omogočanje vzajemne obratovalnosti, Free Universal Construction Kit izkorišča lastniške protokole, da nudi javno storitev, ki je korporacije zavoljo lastnih interesov nočejo – ali ne morejo – nuditi. Adapterje F.U.C.K. je mogoče brezplačno prenesti z interneta kot zbirko tridimenzionalnih modelov v formatu .STL, ki je primerna za reprodukcijo s pomočjo osebnih proizvodnih naprav, kot je Makerbot, cenovno ugoden odprtokodni tridimenzionalni tiskalnik.
F.U.C.K. demonstrira model vzvratnega inženiringa kot civilne dejavnosti: to je ustvarjalen proces, v katerem lahko vsakdo razvije potrebne elemente za preseganje omejitev, ki jih obsegajo množično proizvedeni komercialni izdelki. Projekt tudi vabi ljudi k refleksiji o našem odnosu do materialne množične kulture in o hitro razvijajočih se možnostih prilagajanja te kulture naši domišljiji.
F.U.C.K. kaže družbeni in kulturni potencial tridimenzionalnega modeliranja in tiskanja, projekt QR Codes for Digital Nomads (QR kode za digitalne nomade), ki je nastal v sodelovanju z Aso Fosterjem III. pa prikazuje, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se združili odprtokodna programska oprema, lasersko rezanje, hitroodzivne kode in grafiti. Hitroodzivne kode oziroma kode QR (quick response) so oblika dvodimenzionalnih črtnih kod, ki so splošno razširjene kot sredstvo za posredovanje naslovov URL in drugih kratkih besedil s pomočjo pametnih telefonov s kamero. QR_STENCILER (QR_ŠABLONAR) je brezplačna odprtokodna in popolnoma avtomatizirana programska oprema, ki naloži QR kode in jih spremeni v vektorske šablonske vzorce, ki so primerni za lasersko rezanje. S pomočjo te programske opreme sta avtorja izdelala QR_HOBO_CODES (QR_KODE_SEZONSKIH_DELAVCEV), zbirko stotih šablon, ki jih je v urbanih prostorih mogoče uporabiti za to, da ljudi posvarimo pred nevarnostjo ali da jih opozorimo na nekaj dobrega.
Te šablone je mogoče razumeti kot prikrit sistem oznak, ki v urbanih prostorih usmerjajo, informirajo in svarijo digitalne nomade [2] in ki so predstavljene kot sodobni ekvivalenti s kredo izrisanih »znakov sezonskih delavcev«, ki so jih v devetnajstem stoletju razvili potepuhi in potujoči delavci, [3] da bi se laže soočili s stiskami nomadskega življenja. In res zbirka šablon, predstavljenih v tem projektu, vsebuje kar nekaj klasičnih znakov sezonskih delavcev v QR formatu (»tu zavij desno«, »nevaren pes«, »delo za hrano«), pa tudi nekaj novih, ki so specifični za sodobne razmere (»brezžično omrežje brez varnostne zaščite«, »skrite kamere«, »vegani, pazite!«). Celotno zbirko šablon QR_HOBO_CODES je mogoče prenesti z interneta, s pomočjo programa QR_STENCILER pa si lahko vsak ustvari šablono s svojim sporočilom.
To vnaprej določeno zbirko doma izdelanih »informacijskih grafitov«, ki so namenjeni občanom za označevanje in posredovanje informacij na licu mesta, bodo okrepile in povečale številne druge QR kode, ki jih bo lahko samostojno izdelalo lokalno občinstvo, obiskovalci galerije in udeleženci delavnice, ki bo namenjena boljšemu razumevanju logike QR kod in konvencionalne sodobne »digitalnonomadske« semiotike. Delavnica bo potekala v Projektnem prostoru Aksioma v soboto, 26. aprila ob 10. uri in je namenjena otrokom od 8. leta naprej v spremstvu staršev. Zaželjeno je, da imajo udeleženci s seboj pametne telefone in prenosne računalnike.
[1] Vzajemna obratovalnost ( interoperability) je sposobnost različnih sistemov in organizacij, da se povežejo in delujejo skupaj ( inter-operate). Izraz so sprva opredeljevali v luči potreb informacijskih tehnologij oziroma sistemov inženirskih storitev, ki omogočajo izmenjavo podatkov, širša definicija pa upošteva družbene, politične in organizacijske dejavnike, ki vplivajo na medsistemsko delovanje. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Interoperability.
[2] Digitalni nomadi so posamezniki, ki uporabljajo digitalne tehnologije kot vzvod, ki jim omogoča nomadsko opravljanje delovnih obveznosti in, splošneje, vzdrževanje takšnega življenjskega sloga. To so delavci, ki običajno delajo na daljavo – doma, v kavarnah in javnih knjižnicah, od koder sodelujejo s skupinami sodelavcev po vsem svetu. Pogosto uporabljajo nove tehnologije, kot so pametni telefoni, brezžična omrežja in spletne aplikacije, ki jim omogočajo takšen življenjski slog in služenje denarja, kjer koli živijo in kamor koli odpotujejo.
[3] Sezonski delavec (hobo) je potujoči delavec, ki je pogosto brez denarja. Izraz izvira iz zahodnega – verjetno s severozahoda – Združenih držav Amerike, kjer se je prvič pojavil v zadnjem desetletju devetnajstega stoletja. Da bi se laže soočili s stiskami svojega načina življenja, so sezonski delavci razvili sistem simbolov oziroma posebno kodo. S pomočjo teh znakov, ki so jih izpisovali s kredo ali ogljem, so drugim sezonskim delavcev posredovali navodila, informacije in svarila.
|
Golan Levin
PRESS KIT
